Trditve, ki jih je gospod Doukoff izrekel, kot so, da »osnovni problem, pri reševanju katerega nismo dosegli nobenega napredka, je sprememba mentalitete sodnikov«, nadalje, da »se slovenski sodniki tako kot sodniki v večini drugih držav ukvarjajo predvsem z vprašanjem ohranjanja privilegijev in materialnega položaja« ali pa na primer, »da glede osrednjega vprašanja sodnikove predstave o samem sebi sodniki nismo prišli daleč« in še zlasti, »da je grenko razočaran zaradi slabe obrtne kakovosti osnutka novele zakona o sodniški službi in zasnove, kjer se v ospredje spet postavljajo delovne razmere, zlasti plače sodnikov, čeprav ti, tudi v primerjavi z evropskimi, zelo dobro zaslužijo, zaradi česar se, če bo šlo tako naprej, ne bo mogoče izogniti resnim težavam v zvezi z državnim proračunom«, so izmišljene, neargumentirane in predvsem za slovenske sodnike tudi žaljive. Gospod Doukoff v več letih svojega sodelovanja z ministrstvom za pravosodje očitno ni uspel ugotoviti niti tega, da ustava in zakoni slovenskim sodnikom ne podeljujejo nobenih privilegijev, pač pa le pravice in dolžnosti. Gospod Doukoff je pri tem zamolčal, da so po analizi plač evropskih sodnikov, ki jo je izvedlo prav nemško sodniško društvo, plače slovenskih sodnikov bistveno nižje kot so plače in življenjski standard katerega koli sodnika v zahodno- in srednjeevropskih državah. Njegova stališča so tudi v popolnem nasprotju z ugotovitvami evropske komisije v Agendi 2000, kjer je opozorilo, da so nizke plače slovenskih sodnikov glavni razlog za veliko fluktuacijo sodnikov. Ker gospod Doukoff ne govori slovensko, nam tudi ni razumljivo, kako si sploh drzne ocenjevati kvaliteto osnutkov predpisov, ki niso bili prevedeni v noben tuji jezik, predvsem pa, kako si lahko dovoli, da nasprotuje spremembam takega zakona, ki so tudi po mnenju ministrstva za pravosodje nujne, saj bi slovenski sodniki 1. 1. 2004 sicer lahko ostali brez plač ali vsaj brez dela plač. Gospod Doukoff se ni pozanimal niti o tem, da je reforma plačnega sistema sodnikov del celovite reforme plač v javnem sektorju in da so vse rešitve v osnutku zakona o sodniški službi bile pregledane in potrjene kot primerne tudi z vidika proračunskih obremenitev s strani urada za plače pri ministrstvu za notranje zadeve kot nosilca projekta reforme plač v javnem sektorju.