Združenje ob Lipi sprave je organiziralo spominsko slovesnost ob 66. obletnici atentata na profesorja in domoljuba dr. Lamberta Ehrlicha. Zgodovinarka Tamara Griesser Pečar je pojasnila, da so komunisti v skladu z monopolizacijo odpora proti okupatorjem vsakega Slovenca, ki je deloval zunaj OF oz. partizanskega gibanja, označili za izdajalca, ki se lahko likvidira. Na tej podlagi so za izdajalca označili tudi Ehrlicha in ga likvidirali. Na vsem območju Ljubljanske pokrajine so komunistični likvidatorji do pomladi 1942 umorili nekaj sto nasprotnikov komunizma. Na slovesnosti je profesor na Teološki fakulteti v Ljubljani Janez Juhant dejal, da je Ehrlich videl resnico narodovega življenja in prav ocenil pogubno vlogo komunizma za narod. Umreti je moral zaradi resnice in sposobnosti organizirati upor slovenskega naroda proti fašizmu. Po Juhantovih besedah številni kljub temu še danes ne uvidijo pošastne logike komunizma, zato obstaja mrak med nami. Dejal je, da zato žal mnogi še danes težko spijo, drugi pa živijo v varljivih utvarah o preteklosti in sedanjosti, posledično pa dileme življenja ali smrti begajo ter jemljejo življenjsko energijo in prihodnost. Pristojne ustanove niti po 18 letih niso uradno formalno končale revolucije, izrekle priznanja njenim žrtvam in obsodile nosilcev nasilnega režima: »Zaradi tega ostaja naša zavest pohabljena, mnogi pa ne znajo ali si ne upajo razlikovati rabljev ob žrtev.« Po Juhantovih besedah pa se mit revolucije razblinja, čeprav ga zaradi potreb oblasti in ohranjanja privilegijev še vedno napaja in ohranja NOB. Le počasi se uveljavlja spoznanje, da so se Petriček, Teharje, Kočevski rog in vse drugo začeli že leta 1942, ko je pod streli omahnil tudi Lambert Ehrlich, ki je umrl za mir in spravo. L. H.