Tržno gospodarstvo spodbuja konkurenčnost, kar posledično dviga kakovost usluge ali storitve. Sprejeli smo ga kot znamenje napredka. Ta ugotovitev velja tudi za področje šolstva. Zanimivo je torej, da ob interesu države, da izenači javno in zasebno šolstvo v dostopnosti za vse, ta logika ne deluje. Kakovostno naj bi bilo samo javno šolstvo, ki pa naj bi z vstopom zasebnih šol v isti finančni mehanizem, naenkrat izgubilo možnost, da to (p)ostane. Vsaj tako nas prepričuje šolski sindikat in podpisniki pobude proti spremembi zakonodaje. Pri zagovarjanju svojih stališč se sklicujejo le na del zakona, ki je iztrgan iz celote. Ne preostane nam torej drugega, kot da se dobro seznanimo z zakonom in se na osnovi tega odgovorno opredelimo za ali proti referendumskemu vprašanju. Ne dovolimo, da nekdo v interesu ohranjanja privilegijev z nami manipulira. Kot vsak zakon je tudi nov šolski zakon finančno ovrednoten. Posledica spremembe šolske zakonodaje je v primerjavi s stroški referenduma kot kaplja v morje.