Tudi pri nas poskušajo nekateri, kot v prejšnjih vojnah na ozemlju nekdanje Jugoslavije, mobilizirati prebivalstvo z vero. Radi bi ohranili privilegije, ki so jih imeli v preteklosti. Islamska skupnost je bila proti temu in se ni pustila sprovocirati. Makedonska pravoslavna cerkev se v 19. členu ustave postavlja v kontekst državne cerkve. Gre za filozofijo, ki v Makedoniji nima stika z realnostjo. Pripadniki islamske verske skupnosti v Makedoniji niso samo Albanci, pač pa še Turki, Romi, tudi nekateri Makedonci ... Naši verniki sestavljajo približno polovico makedonskega prebivalstva. Toda makedonska pravoslavna cerkev tega ne priznava, pač pa se obnaša, kot da je nacionalna cerkev. Tradicionalna vera v Makedoniji naj bi bila pravoslavna. Pri vsem tem gre za projekt, ki je podedovan še iz časov nekdanje Jugoslavije in bi rad spremenil realnost v Makedoniji. Če hočeš spreminjati realnost, pa se moraš spoprijeti s težavami. Ravno zaradi neupoštevanja realnosti nastajajo spori in spopadi. Najbolj žalostno je, da se med ljudmi na vsak način poskuša spodbuditi še verski konflikt. Z vsemi verskimi skupnostmi v Makedoniji nam je uspelo sestaviti izjavo, ki je ugotavljala, da ta vojna ni verska, in je pozivala vernike, naj se distancirajo od konflikta. Ko smo dogovor hoteli uveljavljati v praksi, je makedonska pravoslavna cerkev nastopila proti njemu. Njena odločitev je bila za nas žalostna in boleča. Mi, islamska skupnost, smo pozvali vse prebivalce v Makedoniji, naj se distancirajo od konflikta. Sporočili smo, da smo za mir. Vodstvo makedonske pravoslavne cerkve štejemo za odgovorno za vse posledice. Oni vojno podpirajo in so jo celo blagoslovili. Gredo po poti, po kateri je na začetku vojne na Hrvaškem šla srbska pravoslavna cerkev.