Naj spomnim, da so bile kot velike zarote eksplicitno omenjene tri: novinarska peticija, razveljavitev obsodbe škofu Rožmanu in "sprevračanje izjav o vzrokih za inflacijo". Novinarska peticija že v prvem stavku s prstom pokaže prav na predsednika vlade kot krivca za nedopustne posege v neodvisnost novinarskega dela; s stališča stroge ločitve izvršne od sodne oblasti, kar je temelj pravne države, je nedopustno, da sam predsednik vlade špekulira s tajmingom dela vrhovnega sodišča; glede inflacije pa je jasno, da se je ne da plasirati kot medijske race, saj inflacija preprosto je! Je realna težava, proti kateri se je treba bojevati in kar vladi ravno ne uspeva. A zadeva je (vsaj zame) postala še bolj kritična, ko sem na eksplicitno vprašanje predsedniškemu kandidatu Peterletu glede premierovih teorij zarote (v Dnevnikovi sobotni prilogi Objektiv) dobila odgovor, da se "poskuša uporabljati metoda, ki je delovala nekaj desetletij", da se "uporabljajo obrazci, ki so delovali včasih" in končno, da se "velik del potenciala angažira za to, da bi druga stran ohranila pozicijo, ki jo drži že 17 let". Predsednik vlade v svojem razkrivanju zarote torej ni sam - zaveznika ima v predsedniku vlade izpred 17 let. Imamo torej dva predsednika vlade, ki trdno verjameta, da imata proti sebi "drugo stran", ki ves ta čas od osamosvojitve sem "drži pozicijo ". Potem res ni čudno, da od vseh teh zarot tu pa tam spregledata tudi kakšno svojo zmoto. A mi, ki zdaj "držimo opozicijo", smo tu zato, da ju opozorimo na njune zmote in pomote. Na to, da mediji še nikoli niso bili tako odvisni; na to, da se volilna pravila ne spreminjajo med kampanjo; na to, da je treba preganjati vzroke inflacije, ne pa tistih, ki nanjo opozarjajo ... In to ni zarota, to je demokracija! Sama ne verjamem v njun svet. Ne verjamem, da je treba zarotniško zasedati pozicije in jih nato držati, dokler ti jih druga zarota ne iztrga. Veliko raje imam jasna pravila in odprte igre, četudi negotove in napete. Potem sicer ne zmagaš vedno - a je lahko tudi tretje mesto vredno več od prvega, saj pomaga vzpostaviti novo zaupanje, na jasnih vrednotah pa zgraditi novo politično moč.