Obenem pojasnjuje, da se načela delovanja v takšnih konfliktnih razmerah resda šele vzpostavljajo, vendar tudi v času srebreniškega masakra niso bila povsem neznana. »Tudi leta 1994 v Ruandi so ljudje iskali zaščito v oporiščih Združenih narodov. Tam so jih Kanadčani sprejeli, saj so čutili, da je njihova naloga, da jih zaščitijo!« Deset let pozneje, leta 2005, so Združeni narodi tudi uradno sprejeli koncept »odgovornosti za zaščito« (responsibility to protect) civilnega prebivalstva, ki predvideva poseg mednarodne skupnosti v notranje zadeve držav, ki svojih ljudi ne more ali noče zaščititi pred genocidom, zločini proti človeštvu, etničnim čiščenjem in drugimi oblikami množičnega nasilja. Ta koncept vlade zavezuje k ukrepanju. Da bi morali z vojaškim napadom preprečiti poboje v Srebrenici, je bil prepričan tudi nekdanji generalni sekretar Združenih narodov Kofi Anan: »Srebrenica bo vedno strašila po naši zgodovini! Ni nam uspelo prepoznati zla, s katerim smo imeli opraviti. Poskušali smo ohraniti mir tam, kjer miru ni bilo.« Januarja letos se je o vlogi Združenih narodov v podobnem, vendar množičnejšem masakru, genocidu nad 800.000 nedolžnimi ljudmi v Ruandi, izrekel tudi generalni sekretar Ban Ki Moon. »Ta genocid bo še dolge generacije strašil Združene narode in mednarodno skupnost,« je dejal na komemoraciji v Kigaliju. »Danes pravim glasno in jasno: Nikoli več! Ruandski genocid nas vodi v pomembnen premislek o tem, kako Združeni narodi delujejo v mirovnih misijah pri preprečevanju konfliktov in zaščiti nedolžnih.«Človekove pravice po vsem svetu