Za tiste, ki jih humanizem komunizma ni ravno prepričal, je prvo vprašanje, ali ni vendar vse to in še marsikaj počela totalitarna komunistična oblast, ki ji je novi demokrat dolgo pripadal z dušo in s telesom in ji dolgo načeloval. Ali ni kot tak po službeni dolžnosti in s svojo zavzetostjo in s svojimi »vrednotami« nasiljeval in ustrahoval slovenski narod? Ali ni prav on dobil vsako jutro na mizo poročila in ovadbe tajne policije (v novoreku so jih spodobno imenovali preverke), ki gredo v deset in desettisoče. Ali ni prav on vzdrževal sistema kadrovanja na podlagi »moralno-političnih meril«, ki so delila slovenski narod? Zdaj pa nas hoče poučevati, in to s cenenim demagoškim populizmom. In ali ni ta novi demokrat (za takšnega se je sam razglasil v intervjuju za Ampak, decembra 2000) danes ključna oseba, ki zavira demokratizacijo Slovenije? Ali ni že kot novi demokrat nastopil v slovenskem državnem zboru s pismom proti resoluciji Evropske zveze, ki priporoča lustracijo v nekdanjih komunističnih državah? Ali ni prav njegov načrt iz ozadja tajkunizacija Slovenije, še utrjena s Forumom 21, ki se je stremljivo začenjala v času »zgodbe o uspehu«? Takrat je prišlo do načrtnega razslojevanja družbe – teh njihovih delavcev, ki so jih imeli vedno polna usta. Prišlo je načrtno do stečajev podjetij, ki so jih prej razvrednotili. Denar je šel po možnosti v tujino, v žepe posameznikov – zanje in za imperij je bila to res »zgodba o uspehu«, delavce pa so pognali na cesto (takrat nista bila navzoča tista dva tako pravičniška sindikalista, stavke »zgodbi o uspehu« niso bile potrebne). Načrt je bil s pomočjo kapitala obdržati oblast, obubožane delavce, ki so jim bili očitno zadnja skrb, pa zdaj poskušajo podtakniti premierju Janezu Janši. Gre za formalni in neformalni nadzor države, za državo in paradržavo, za nadzor vseh podsistemov, začenši s sodstvom, šolstvom, zdravstvom, javnim obveščanjem, gre za ohranitev privilegijev. Je po vsem tem ta nekoč tako zaresno živi tovariš in današnji nepogrešljivi gospod kot politik verodostojen? Za koga je pravzaprav uporabljal težke besede vrednote, resnica, demokracija? Ali ni to malce nespodobno?