hom pred napadom odvrača od udeležbe na mednarodnih kongresih; in najpomembnejše, ljudi izpostavlja strašnim preizkušnjam, jih uporablja kot neprostovoljne šahovske kmete v smrtonosnih političnih igrah, jih napada, ugrablja in ubija. Teroristi pri svojih zločinih ne kažejo popolnoma nobene uvidevnosti, ne do svojih žrtev ne do posledic, ki doletijo druge. Zaradi tega moramo Al Kaido in druge teroristične organizacije obravnavati tako kot pirate, kot hostes humani generis, sovražnike človeštva, z vsem, kar to pomeni, tako v pravu kot morali. Tako kot pri vseh drugih hladnokrvnih morilcih, moramo preslišati »upravičitve«, ki jih ponujajo za svoje pustošenje, in privzeti, da so se odrekli pravicam, ki bi jih drugače uživali, in vsaka država, ki jih je sposobna zajeti, bi morala imeti nad njimi popolno jurisdikcijo. Odgovori na terorizem Na začetku lahko povemo, kaj ni koristno v vojni proti terorizmu. Ohromelost Združenih narodov glede teroristov je popolna in od njih ne moremo pričakovati nobene rešitve.24 Zato morajo posamezne države ukrepati unilateralno ali skleniti multilateralna zavezništva s podobno mislečimi državami, da se lahko učinkovito spoprimejo s to nadlogo. Vse države bi morale razglasiti, da so teroristi in teroristične organizacije nespravljivi sovražniki, ki jih je potrebno uničiti, ker predstavljajo grožnjo za prav vsako državo. Predstavljajo grožnjo svetovnemu miru in redu in ogrožajo civilizacijo. Neomajno se moramo upirati vsaki skušnjavi, da bi se s teroristi pogajali. To seveda vključuje tudi pogajanja s takšnimi dolgoletnimi teroristi, kot je Jaser Arafat. Do sedaj so bili napori, da bi takšno zahtevo uveljavili, očitno neuspešni, saj je takšno politiko privzela le peščica narodov. Vsaka država bi se morala čutiti dolžno preganjati teroriste, kjerkoli že so. Tam, kjer obstajajo ustrezni sporazumi, bi jih morali izročiti