Obratovanje železarne na Dvoru je imelo velik vpliv na življenje v tem delu Dolenjske. Veliko ljudi je dobilo delo in si služilo vsakdanji kruh s podiranjem in sekanjem drevja, kuhanjem oglja za železarno, kopanjem železove rude, s prevozom rude, oglja in izdelkov ter z delom v sami železarni. Število delavcev je v prvem obdobju nihalo od 95 v slabših časih do 400 v boljših, v obdobju razcveta po letu 1840 pa je železarna zaposlovala kar 781 ljudi, od tega 430 voznikov, 130 rudarjev, 55 gozdnih delavcev, 22 oglarjev, 14 plavžarjev, 48 livarjev, 20 strojnih ključavničarjev in strugarjev, 21 kovačev pa še mizarje, tesarje, zidarje, dninarje in seveda vodstveno osebje, direktorja, uradnike, tovarniškega zdravnika, strojnika in modelarja. Vodilna mesta v upravi in proizvodnji so imeli tujci, ob Nemcih in Madžarih je bilo največ Čehov; med nekvalificiranimi delavci, rudarji, oglarji in prevozniki pa je bila velika večina domačinov.