Toda … je začela mama, potem pa je umolknila in naprej sem šla sama. Tipajoč sem se odpravila naprej in vedela sem, da gleda za menoj. Morda so tudi drugi gledali za mano. V vsakem primeru je bilo vse zelo mirno. Trmasto sem se pomikala navzgor, stopnico za stopnico, šla sem čez hodnik in našla vrata svoje sobe. S tresočimi prsti sem pritisnila na kljuko in vstopila. Z glasnim treskom sem zaprla vrata. Za trenutek sem omotično obstala. Sobo sem imela natanko pred sabo. Okno, preprogo, posteljo, mizo, staro omaro z velikim ogledalom, na katerem je bila dolga cickcakasta razpoka, slikarsko stojalo z oljnimi in akvarelnimi barvami in čopiči in slikarskim ogljem in visok regal s knjigami in glasbenim stolpom ter kasetami in zgoščenkami.