soč. Tudi v Sloveniji je večina knjig prodana v manj kot 500 izvodih, na kar se z nižanjem naklad pod to (sicer formalno zahtevano) številko zadnje čase previdno odzivajo celo programsko subvencionirani založniki. Kljub vsem tem dejstvom pa se presenetljivo malo slovenskih založnikov odloča za uporabo tiska na zahtevo. Če sem natančen, sem letos samo pri eni knjigi, pri kateri sem pogledal v kolofon (pogledam pa v skoraj vse, ki jih dobim v roke), pri rubriki tisk našel zapis, da je bila knjiga tiskana kot sprotni tisk. Zadeva me je začela zanimati, poklical sem tiskarja s to tehnologijo ter naletel na fleksibilen odziv, ponudil mi je celo brezplačni vzorec knjige. Pri primerjavi ponudbe s klasičnim ofsetnim tiskom se je kalkulacija začela lomiti pri nekje 200–300 izvodih (do tja pa je bil tisk na zahtevo veliko ugodnejši), kar je v Sloveniji povsem spodobna naklada za nekaj sto pesniških zbirk in podobnih knjig ter dokaj običajna prodana naklada pri zahtevnejši in prodajno manj atraktivni humanistiki, in čez palec sem ocenil, da bi se na ta način pri nas lahko tiskala vsaj četrtina vseh knjig. Na letošnjem knjižnem sejmu bo v sklopu založniške akademije o tisku na zahtevo predaval britanski strokovnjak Andrew Hutchings. Konec leta je zato za založniško srenjo tudi priložnost za prevetritev obstoječih poslovnih modelov. Kot so mi rekli v eni večjih slovenskih založb, že delajo kalkulacije tudi s tiskom na zahtevo. Če to počnejo »ta veliki«, je toliko bolj logično, da to počnejo tudi drugi, ki knjige izdajajo iz neprofitnih razlogov. Seveda pa bodo na odločitev o nakladah vplivali tudi novi razpisni pogoji Javne agencije za knjigo za (triletne ter druge) knjižne programe. Ohranitev obstoječih parametrov, torej obveznih 300–500 natisnjenih izvodov, bi tisk na zahtevo še zmeraj pustila na rezervni klopi, morebitne spremembe v smeri dovoljenih/dogovorjenih nižjih naklad pa bi gotovo zbudile bolj racionalno izbiro tiskane naklade. Seveda pa ne smemo pozabiti, da bi to hkrati povzročilo nejasnosti pri dejanski višini naklad, ki so sedaj v kolofonu zahtevane po zakonu. Naj bo tako ali drugače, gotovo je, da bo tudi drugo leto v Sloveniji izšlo veliko knjig. Pri Bukli se bomo še naprej trudili in izide kar se da budno spremljali, vas pa vabimo, da se nam ob tem pridružite. Srečno!