Varnostni vidik določa naročnik in logično je, da se mu oblikovalec podredi. Pri bankovcih je namreč ponarejanje velik problem. Današnja tehnologija za reprodukcijo, od najnovejših kopirnih strojev do sodobne tiskarske tehnike, ponarejevalcem daje širšo paleto možnosti. To sili v razvoj še bolj specializiranih oblik zaščite. Pri sodobnem denarju zaščita ni v motivih, saj je te najlaže reproducirati, ampak je vtkana v papir. Klasična oblika tovrstne zaščite je vodni tisk. Ključne zaščite pri denarju so, kot bi rekel Antoine de Saint-Exupery, očem nevidne. Hkrati pa se uporabljajo tudi zaščite, ki so povprečnemu porabniku denarja povsem jasne, da se lahko tako zaščiti. Mednje spada ujemanje prve in zadnje strani, kar je v ofsetnem tisku izredno težko doseči, ker moraš imeti stroj, ki je sposoben sočasno stiskati obe strani. Uporablja se tudi klasičen tisk gravure, ki je otipljiv. Potem je tu še zaščitni trak. Pri ugotavljanju pristnosti bankovca je eden od preizkusov tudi merjenje prevodnosti traku. Zaščiti pred ponarejanjem je namenjena različna razporeditev trakov pri bankovcih različnih nominalnih vrednosti. Tako preprečijo, da bi ponarejevalci s kemičnimi postopki pobelili bankovce in potem na isti papir natisnili bankovce z višjo nominalno vrednostjo. Pri zaščiti se uporablja še kinegram oziroma srebrna svetlikajoča se kovinska folija, obdelana s posebno tehnologijo. S spreminjanjem kota vpadle svetlobe dobite učinek gibajoče se oziroma spreminjajoče se podobe. Kinegrame je s preprosto tehnologijo težko reproducirati. Na tolarskem bankovcu je kopica zaščit, na primer gravura portreta Franceta Prešerna, ki je delo akademskega slikarja Rudija Španzla, ali pa gravura pisalnega peresa, ki je simbol pesnikovega ustvarjanja in hkrati zaščita pred fotokopiranjem, ker je na metalizirani površini. Isti simbol je odtisnjen prek besedila Zdravljice v luminiscentni barvi, tako da ga vidimo samo pod ultravijolično svetlobo. Navadno se bankovci dodatno zaščitijo, če se ugotovi, da so izpostavljeni ponarejanju. Tako je na primer tolarski desettisočak dobil dodatno pasico, na pettisočaku pa je bila slikarska paleta, ki je povezana z motivom slikarke Ivane Kobilce, pozneje izdelana kot kinegram.