Zgodnje razglednice, nekako do srede devetdesetih let prejšnjega stoletja so redkost, kajti takratna tiskarska tehnika ni dovoljevala večjih naklad poceni razglednic. Temelj za razvoj razglednic je bila iznajdba litografije (kamnotiska) in fotografije, vendar je bil večji razmah omogočen šele z iznajdbo fototipije, pa tudi ta je, enako kot litografija dovoljevala le okrog 2000 izvodov. Še bolj pa je pocenil in omogočil velike naklade knjigotisk, ko so izumili heliografijo in raster (okrog leta 1880). Vse do iznajdbe offset tehnike, okrog leta 1920, je bila večina razglednic v tehniki fototipije in knjigotiska. Nobena barvna razglednica pred letom1 920 ni izdelana po barvni fotografiji, ampak na osnovi črno-belih fotografij narejenih črno-belih slik, ki so jih barvali z ročno narejenimi barvnimi klišeji. Stare razglednice so bile zaradi žlahtnih tiskarskih in ročnih postopkov prave male umetnine. Z uvedbo ofsetnega tiska, ki je v uporabi še danes, pa je začela kvaliteta razglednic upadati. Nekatere razglednice so bile tiskane tudi po risanih ali slikanih predlogah, vzporedno pa so ves čas obstajale tudi foto-razglednice, ki so bile v bistvu prave fotografije.