Odločili smo se, da ne bomo več sklepali enoletnih pogodb. Zdaj podpisujemo štiriletne pogodbe z možnostjo prekinitve sodelovanja, če stroka oceni, da igralec ne zadovoljuje kriterijev. Ekipo smo za prihodnost sestavili tako, da je v njej večina igralcev s štiriletnimi pogodbami, in upam, da nam bo to prineslo potreben mir v procesu ustvarjanja oziroma napredovanja. Kar zadeva trenerja in vseh govoric, ki so se v zvezi z njim vrtele v zadnjem letu, moram poudariti, da nismo edini klub, ki menja trenerja. Trenerski poklic je izjemno nehvaležen. To je pač dejstvo. Poglejte primer Capella v Realu. Po štirih letih je z njim Real osvojil naslov španskega prvaka, a je vseeno moral oditi. Tudi v tem je logika. Podoben je bil tudi primer našega Mira Požuna, ki nas je pripeljal do naslova evropskega klubskega prvaka. Zasluži si spomenik. Če bi se zdaj s Požunom pogovarjala o preteklosti, bi bržčas oba ugotovila, da bi bilo najboljše za klub in zanj, da bi se po osvojitvi naslova evropskega prvaka razšli. Bil bi še večji junak, kot je. Težko je bilo namreč pričakovati, da nam bo uspelo ponoviti zgodovinski dosežek. Vem, da obstajajo izjeme, kot je denimo Serdarušić v Kielu, ali kot je bil Rivera v Barceloni. Toda kaj bi vi mediji z nami storili, če bi Požun po osvojitvi naslova odšel iz kluba? Raztrgali bi nas. Kakšna bi bil odziv navijačev? Težko bi argumentirali razloge za njegov odhod.