Že dva dni stari dojenčki lahko zaznajo, če jih kdo neposredno opazuje, ugotavlja raziskava. Po mnenju znanstvenikov to otrokom omogoči navezavo človeških stikov in razvoj družabnih veščin pozneje v življenju. Zmožnost za vzpostavitev očesnega stika je eden glavnih temeljev družabnih veščin. Dejstvo, da to zmorejo že novorojenčki, govori v prid domnevi, da je ta zmožnost prirojena, ne pridobljena. Omenjeno raziskavo je opravila skupina angleških in italijanskih znanstvenikov. Dojenčkom, starim od dva do pet dni, so pokazali dve fotografiji istega obraza. Na eni fotografiji so oči gledale proč, na drugi pa naravnost. Izkazalo se je, da so malčki dalj časa gledali sliko obraza, s katerim so lahko vzpostavili očesni stik. Njihove oči so tudi več gledale naprej. V drugem poskusu so raziskovalci merili električno dejavnost možganov pri štirimesečnih dojenčkih. Uporabili so napravo, imenovano geodezijski senzor, ki je omogočila preučevanje odziva možganov dojenčkov na iste fotografije. Ugotovili so, da so otroci intenzivneje obdelovali obraze, ki so pogled upirali naravnost vanje. Izsledki prinašajo doslej najprepričljivejše dokaze, da je človeška sposobnost za zaznavanje družabno pomembnih informacij prirojena. Opravljeno delo odpira tudi možnost za diagnostično uporabo takšnega testa s fotografijami. Tako bi bilo morda mogoče zgodaj odkriti, ali otroka ogrožajo določene razvojne motnje, npr. avtizem. Pri takšnih motnjah je prizadeta zmožnost navezovanja stikov; prizadeta je lahko tudi sposobnost za očesni stik. Zbrani znanstveni podatki kažejo, da avtistične osebe obraze obdelajo z drugimi živčnimi krogi v možganih.