In kaj naj bi se pravzaprav zgodilo po 1. juniju, ko bo država odvzela privilegije 37 prodajalnam na mejah z Avstrijo in Italijo (13 prodajaln na mejah s Hrvaško in Madžarsko bo še poslovalo po nespremenjenih pogojih)? Študije, na katere se opira vlada, napovedujejo, da naj bi po najbolj verjetnem scenariju prodajalne lahko ohranile 60 do 75 odstotkov prodaje, kar bi jim ob znižanju sedanjih nadpovprečnih plač in ob ukinitvi največ tretjine od skupaj 850 delovnih mest omogočilo nadaljnje poslovanje. Kljub pomoči brezposelnim in prizadetim regijam naj bi takšno preoblikovanje državnemu proračunu na leto prineslo od 44 do 85 milijonov mark presežka. Nekaj prodajaln, ki so že zdaj imele skromen promet, naj bi sicer zaprlo vrata, lastniki večjih prodajaln, zlasti tisti, ki so v minulih letih svoje dobičke vlagali tudi v druge dejavnosti in se pripravljali na neizogibno preoblikovanje, pa naj bi v prihodnjih mesecih in letih vendarle znova potrdili (pa ne le s tožbami) svojo že dokazano podjetnost in staro resnico, da se dobri trgovci vselej nekako znajdejo.