Preden je Trst postal svobodna luka, so v mestnem središču živeli patriciji, v živahnem predmestju mali trgovci - Grki, Židi, Nemci, v okolici pa je kmečko prebivalstvo sestavljal izključno slovanski živelj. Aristokratski meščani niso imeli niti sredstev niti ambicioznosti, da bi izpeljali načrt o razvoju mesta, zato je morala vmes poseči država. Ta je načrtno spodbujala priseljevanje in posledica tega je bila, da se je popolnoma spremenila etnična in družbena struktura mesta. Patriciatu so bili odvzeti privilegiji, tako da se je ob širitvi mesta stopil z na novo nastalim meščanstvom. Že v prvi polovici 19. stoletja so se v mesto priseljevali tudi Slovenci kmečkega rodu. Tako je v mestu nastal slovenski meščanski razred; toda ta je izgubil stik z narodno bazo in se v veliki večini stopil s prevladujočo italijansko populacijo.