Kakovost slik, ki jih uspe zajeti 1,92 milijonsko tipalo CCD, je solidna, čeprav nikakor ne vrhunska. Predvsem ima določene težave z učinkom »moire«, ki nastanese pojavi pri bolj zapletenih vzorcih, slike pa so preveč zmehčane, z nekaj barvnega šuma, kar kaže na težave z natančnim vodenjem svetlobe preko optike na svetlobne elemente tipala. Nekaj zamer očitkov gre si zasluži tudi na netočnao samodejnao korekcijao beline, ki slike pogosto obarva nekoliko rdečkasto, barve pa so tudi premalo intenzivne. Bliskavica sicer »uradno« deluje med razdaljo 0,25 centimetrov (kar je tudi najmanjša razdalja, na kateri lahko objektiv še ostri sliko posebnega makro načina Dimage X ne pozna) do 2,9 metrov, a se v praksi izkaže, da objekte, ki so preblizu, preveč osvetli. Vendar pa nobena od omenjenih pomanjkljivosti ni takšna, da kakovosti posnetkov ne bi mogli označiti za dobre, podobne napake namreč najdemo pri skoraj vseh žepnih (in ne le teh) digitalnih fotoaparatih na trgu. Dimage X je torej zelo dobro izdelan žepni aparat (če ne najboljši), v zameroočitamo pa mu kljub vsemu štejelahkmo to, da je visoko ceno za aparat z ločljivostjo dvaeh milijonova pik drag. To, ki bo od nakupa odvrnila marsikaterega povprečnega uporabnika odvrnilo od nakupa.