Dve leti smo se borili s podganami. Ker sredi belega dne so lezle na vse strani in med drugim opustošile tudi vrt. Tudi jaz ne bi verjela, da podgane izkopljejo tudi krompir, če tega ne bi doživela. Ampak to še ni nič v primerjavi s smradom iz kupov odpada, ko so podgane začeli zastrupljati, vse dokler Žumer ni dal odstraniti navlake, kjer so se podgane zadrževale. Zdaj je Žumer tam postavil železni silos. Če ne bi pri vsakem polnjenju silosa ali rahljanju krmil bil naš vrt in balkon prekrit s krmili, razen če močno dežuje ali če piha severni veter, bi rekla, da smo na boljšem. No, za dodatek je tu še fini prah in perje, ki ga bruhajo ventilatorji. Rešetkaste odprtine in zračniki še dodatno poskrbijo, da so kokoši na boljšem kot sosedje. Kokošji ali gosji 'koncerti', ki trajajo po cele noči, niso budnica petelina ali kokodakanje kokoši, ko znese jajce. Ko se k temu še pridruži brnenje ventilatorja in vreščanje kokoši, ko jih koljejo, v moji spalnici ne pomaga niti zaprto okno in antifoni na ušesih, ampak se selim v kurilnico, ker je najbolj oddaljena od farme. Še iz tega zadnjega prostora pa te končno prežene smrad odpadkov od zakola in poginulih živali; pa ne samo mene, vsaj dve hiši sta tako na udaru, da ko prismrdi mrhovina, beže od hiše ali pa sledi glavobol in bruhanje. Kruto je, ko se okrog polnoči pa do treh zjutraj, ko ni vzgonskega vetra, smrad širi pri zemlji ter napolni hišo do zadnjega kotička. Dali smo hišo v prodajo, ampak v takšnem sosedstvu je prodaja samo pobožna želja. Ker smo protestirali pri inšpekcijskih službah in policiji, je župan občine Kidričevo sklical sestanek vaškega odbora, sosedov, predstavnikov občine in Žumra. Od treh zahtev, ki smo jih dali, na nobeno ni pristal. Prva: da odpre zračnike na svoji strani in jih na naši zapre; če iz njih, kakor trdi Žumer, ne smrdi, je vseeno kje so. Druga: ventilator naj namesti tako, da dvigne izpuh, da bo perje in smrad dobila širša okolica v blažji obliki. Zgleda, da tudi to ni mogoče, ker bi protestiral še večji krog ljudi. In tretja zahteva: če, kakor trdi Žumer, tudi črevesje in pogin ne smrdi, naj si hladilnico postavi ob klavnici, da bo sam občutil vsako nemarnost, ne pa mi sosedje. Gospod Ipša, ki je sedaj dežurni krivec, ni in ne more biti odgovoren za te packarije. Vso spoštovanje ljudem, ki delajo v tej službi ...