Trenutni prvak med skrivnostnimi, skoraj v popolnosti prilagojenimi bakterijami pa je bakterija z imenom Helicobacter pylori. Tako ime ima pravzaprav šele nekaj let, z njo pa se je že davno, ko bakterija še ni imela imena, začela ukvarjati prof. dr. Marija Gubina. Vzrok, da je bakterija trenutno v mikrobiološkem svetu verjetno najbolj "in", je v tem, da po vsej verjetnosti povzroča želodčne razjede in morda tudi želodčnega raka. Velikega pomena omenjenih bolezni pa najbrž ni potrebno razlagati. Bakterija živi v želodcih polovice svetovnega prebivalstva, pri nas je z njo okuženo okoli 70% odraslih. Večini okuženih bakterija ne škoduje, pri manjšem delu prebivalstva pa povzroči gastritis ali želodčno razjedo. Posledice odkritja omenjene bakterije so izredne. Odkar velja želodčna razjeda predvsem za infekcijsko in ne toliko psihosomatsko bolezen, jo je najbolj logično zdraviti z antibiotiki. Začetne izkušnje takega zdravljenja v svetu in pri nas kažejo, da odstranitev bakterije z antibiotiki pomeni tudi trajno ozdravitev želodčnih razjed. Pri zdravljenju pa se pojavlja vrsta problemov. Bakterija je izredno odporna na antibiotsko zdravljenje in le z ustreznimi kombinacijami več antibiotikov jo je mogoče odstraniti iz želodca. Seveda ima lahko agresivna antibiotska terapija nezaželene posledice. Še večji problem je, koga vse zdraviti, kajti z bakterijo je okužena več kot polovica prebivalstva. Zdravljenje vseh okuženih bi pomenilo stroške, ki jih nobena država ne bi zmogla. Poleg tega je jasno, da bo le del okuženih zaradi bakterije zbolel, ostali pa bodo bakterijo brez težav nosili v svojih želodcih do konca življenja.