Pelko: Mi seveda vsi verjamemo v zmago, ampak iti v tekmo z mislijo, da ne moreš izgubiti, pomeni, da si že izgubil. (smeh) Ni ga hujšega od prepotentnosti. Z vsakim dnem, z vsako akcijo, z vsako besedo si v resnici ponovno na preizkušnji. Prej, ko se še nisem s tem ukvarjal, demokratičnega šarma volitev nisem čisto razumel. Danes iskreno verjamem, da ni bolj poštenega načina pokazati pravico, kot so volitve. Ko greš v volivno kabino in presojaš, imaš blazno moč v rokah. Če si pa pomagal nekemu kandidatu, delal zanj, si pa pred seštevanjem kljub vsem javnomnenjskim projekcijam nemočen, in če te nemoči ne reflektiraš, se pravi, da se sprijazniš s tem, da lahko vedno računaš na poraz, v tem poslu sploh ne moreš preživeti. Mislim, da se je velika stvar za našega kandidata zgodila, ko je do tedaj drugi najmočnejši kandidat odstopil od tekme. Kalkulacija ti takrat pokaže, da se je tvoj položaj realno okrepil. Danes, ko to govorim, je edini zares močen protikandidat našemu kandidatu aktualna županja. Ampak že to je resna bitka, zelo resna bitka. To ni bitka med obstoječim in novim, ampak med nekom, ki se je imel čas štiri leta dokazovati, in nekom, ki se na tem področju še ni dokazal, ki prihaja z novo paradigmo. To na ravni odločitve volivcev ni tako lahka stava kot med Viko in Danico. Kar pa nam dela v korist, je dejstvo, obče priznano dejstvo stagnacije mesta, ki zahteva spremembe. In če pogledaš okrog, recimo Zagreb, nekaj drugih evropskih mest, ugotoviš, da županska funkcija vedno bolj predpostavlja projektnega menedžerja kot pa politika.