Ob tej priložnosti se jim opravičujem in se poklanjam spominu polhov, ki so v pokolih, o katerih tako »prelepo« pišejo nekateri slovenski literati, izgubili življenje in katerih koža je končala na glavi katerega izmed veselih polharskih bedakov. Tovrstnemu nasilju se pridružuje še verbalno nasilje plemenskih poglavarjev. Živali, ki živijo v isti župniji kot gospod Peterle, pomemben plemenski poglavar, z grozo ugotavljajo, da ta gospod v izjavah, ki jih daje tujim plemenskim bobnom, odobrava nasilje nad njimi in žali njihovo dostojanstvo. Njihovi prijatelji so jim prejšnji teden dešifrirali naslednjo sramotno izjavo imenovanega gospoda: »Tudi sam sem za hitro ukrepanje. Nič manj boleče ni, če mački odrežemo rep po koščkih. Po moje ga je bolje odrezati na en mah.« (Priznanje Slovenije najkasneje v dveh mesecih, Delo, 8. novembra) Citat je lahko stokrat iztrgan, pa je vseeno nagnusen. Gospod Peterle pripada ideologiji, ki noče imeti nič skupnega z živalmi, še posebej ne s smotanimi opicami. Ta ideologija je zmeraj sovražila mačke, saj so jih še pred kratkim preganjali in zažigali skupaj s tako imenovanimi čarovnicami. Gospod Peterle ima sicer pravico do svojega mnenja, vendar ga ta za živali žaljiva izjava razkriva kot navadnega rasista. Mačji rep je zelo pomemben organ, ki izraža globoke notranje konflikte in če je prednikom gospoda Peterleta slučajno zakrnel, naj si zaradi tega ne domišlja, da je kaj več vreden od tistih, ki ne ustrezajo njegovemu fizičnemu opisu in še zmeraj s ponosom razkazujejo in uporabljajo ta šarmantni organ. Gospod Peterle naj se ne čudi, če se ga živali, ki zelo hitro poštekajo nekatere stvari, izogibajo. Njegovemu propagandnemu štabu odsvetujem kakršnokoli prilizovanje v obliki zlaganih portretov »z najljubšo živaljo«, prijateljskim živalim Bežigrada pa svetujem previdnost. Resno.