To seveda ne pomeni, da za turno kajakaštvo potrebujete kakšne posebne sposobnosti: nekaj dobre volje, potrpežljivosti in vzdržljivosti, prepoznavanje leve in desne, odpornost na vodo, na morju osnove orientacije, ljubezen do narave in, ne pozabite, obvezno znanje plavanja. Prav tako ni potrebno, da obvladujete premagovanje divjih brzic; nasprotno, lahko ste popolni kajakaški začetniki. Kam, kako daleč in v kakšne vode se boste podali odločate pač sami. Lahko je to že bližnje jezero, domači potok ali sosedov ribnik, vendar pa se prednosti seakayaka izkažejo šele takrat, ko si želite za več dni odpočiti od nadležnega šefa in se na valovih narave odrezati od civilizacije. Jadranska obala z gosto posejanimi otoki je za začetnike oziroma "rekreativce" kar primerna: relativno hitro se spreminjajoča pokrajina in ne prevelike razdalje med otoki. Prečkanja odprtega morja ob neugodni vremenski napovedi namreč niso morski konjiček tudi za tiste, ki so vajeni divjih brzic; razburkana masa vode in veter ne skoparita z močjo. Takrat se je najbolje držati ob obali in v zavetrju ali pa z nogami na trdnih tleh. Tiste, ki vam ne dišijo morska sol, dalmatinsko vino in morske deklice, se lahko preizkusite na jezerih in mirnejših rekah, pri čemer spoštujte opozorilo: seakayak ni primerno plovilo za divjo vodo, še posebej, če je niste vajeni. Med našimi rekami je Kolpa nedvomno prva po priljubljenosti, lahko pa se odpravite tudi dlje, na primer proti jugu: na Uno, Neretvo, Moračo, Taro... Lahko si privoščite obisk norveških fjordov, finskih jezer, sibirskih veletokov. Lahko si grejete ramena in krepite mišice na Karibskem otočju ali na rekah in morjih Jugovzhodne Azije. In če vas le ni strah piranh, lahko obiščete tudi domorodce Amazonije.