Jože Simončič ne pozabi spomniti, da imajo največ zaslug za to, da je bila kartuzija obnovljena in njen arhitekturno najstarejši in kulturnozgodovinsko najpomembnejši del - gotska cerkev iz leta 1420 in zakristija - dostopen javnosti, prejšnji priorji Edgar Leopold - Lavov, Janez Drolc, Janez Marija Hollenstein in Lanunin Fisher, ki so začutili, da kartuzija kljub pregovorni zaprtosti zaradi narave svojega preživljanja ne more živeti povsem odrezano od sveta. Meja, koliko je odprta, je odvisna od časa in ljudi, je prepričan Simončič. Živeti mora v tem prostoru in zdaj. Razumljivo je, da prihajajo turisti, in »hiša« jih tudi potrebuje, saj od njih živi, in tisto, kar pridelajo, je najbolje prodati doma. Zato je odločitev, da je samostan delno odprt za javnost, pametna, seveda pa obiskovalci ne smejo motiti duhovnega življenja menihov v celicah.