MAJZL: Marlica! Zbud se, nehi se zafrkavat! Daj no, vstan! Zbud se, ne se zezat ... Kaj ti je! Nehi! (jo dvigne) Ne diha! Kaj je! Ne morm verjet, zdaj ko je najlepš, se mi tole zgodi ... Dihi, dihi! Tlele mi greš to narest! A ji je slab al kaj, Mravla! Pred mojimi očmi, a nis mogla zbrat kašen drug plac, pred mano greš to napravt, pijača te je zadavla, mater, to se je od mene nalezla, od mene je to vzela? Zakoga, zakoga si šla po mojih stopinah! Modrak sem pravi! Mravla! Pomagi! Hotu sem ti ustreč, tisga Francija si mi tud naprtla, dobr, sem že pozabu, ampak z njim se je začel vse to ... As, me tuki notr zbada. (jo spusti na tla) In stiska, as, ne, ne, ja ne bom gagnu od tega kurčevga prtiska ... (zapleše okrog nje, z nogo udarja v tla) A me slišiš, zakaj si pršla sem! Veš, ko si z mano, si res drgačna ... (se ustavi) Zdaj bi rabu svojo mamo. Jo že vidim na travnku, na vrh hriba teče, pol bo šla prot reki. Mama, mama, zakaj nikol ne umreš? (poklekne) Znotraj oči je živa, iz mene gre, v mene pride. Zakaj se nikol ne ustavš, mama. Ustav se, ustav se, prosm, prosm, ne, pust me pr mir, ne, ne ... (leže, odpre zadrgo na hlačah in se znotraj hlač boža) Rožce so posejane! Kafe je kuhan! Žemlce so na miz! Prid, mama! Pridta obe! Marlica ti tud! As, zdaj me spet stiska, as, as, boli, joj, peče me v prsih, preveč, preveč, ne bom zdržu, ne bom, mater, mater ... In žejen sem, strašn sem žejen, kje je kašna flaša, Mravla, daj mi jo, en sam požirk, prosim, as, as, as ... (vstane, pleše, se vrti, topota)