Na Poličarjevi kmetiji so s pomočjo Turističnega društva Naklo pred kratkim odprli Muzej mlinskih kamnov v naravi (na sliki). Na njihovi kmetiji so pred 300 do 400 leti našli primeren konglomerat za izdelovanje mlinskih kamnov, kamnoseki pa so bili že od začetka pa do zaprtja kamnoloma leta 1974 rodbina Puhar iz Kranja, ki se je kasneje preselila na Polico pri Naklem. Z lastniki Poličarji jih je vezal ustni dogovor o klesanju in prodaji mlinskih kamnov, ostanek pa je pripadal Poličarjevim predvsem kot pesek za ceste. Za mlinske kamne je bil namreč primeren le beli konglomerat brez črnih kamenčkov, saj so se bali, da bi zaradi njih moka počrnela. Kamne so izklesovali na roke, brez posebnih tehnoloških priprav, vse originalno orodje z obleko, slikami in potrdili zadnjega kamnoseka Franca Puharja, ki je zadnji kamen izklesal pri svojih 70-ih letih, pa si lahko ogledamo v muzeju. Tega si vsako leto ogledajo tudi mladi strokovnjaki. V muzejski hišici pa je tudi fotografija mlina v Slunju na Hrvaškem, kjer so leta 2002 povsem slučajno odkrili mlin, ki še vedno melje z mlinskim kamnom iz Poličarjeve kmetije.