V dvorani ob sotočju Plive in Vrbasa so ob tej priložnosti ponovno odprli muzej, ki je bil opustošen v vojni 1992–1995. Zbor antifašistov je imel tokrat tudi novejši simbolični pomen: predsednik slovenske zveze borcev Janez Stanovnik je poudaril, da se je v Bosni in Hercegovini rodila ideja sodelovanja med tistimi narodi, ki so po razpadu Jugoslavije na avnojske vrednote pozabili. Največja žrtev tega zanikanja je bila (in je še danes) prav Bosna in Hercegovina. Predsednik zveze (partizanskih) borcev BiH Jure Galić je dejal, da upa, da se bo tudi s pomočjo srečanj v Jajcu v njegovo državo vrnila sloga, ki jo nacionalistične politične sile tudi 13 let po Daytonu nenehno razdirajo. Častno mesto na govornici avnojske dvorane v Jajcu je v soboto zasedel Ljubo Babić, ki je bil v noči 29. novembra 1943 eden od 142 delegatov zasedanja. Njegov podpis stoji pod originalno avnojsko deklaracijo, ta pa je po njegovih besedah dediščina vsega človeštva. »Avnoj in antihitlerjevska koalicija sta se kasneje pretvorila v Organizacijo združenih narodov, ki naj bi skrbela za to, da se vojne ne bi ponavljale,« je 93-letni Babić z odločnim glasom in stisnjeno pestjo povedal za Dnevnik. »Vendar se ponavljajo, in to na surov način! Milijoni po svetu gladujejo, države kopičijo atomsko orožje, osvajajo se tuji teritoriji. Žalosten sem. Če se sile miru ne bodo zedinile in bo prišlo do nove svetovne vojne, bo človeštvo storilo samomor.« Predstavniki borcev vseh republik so v soboto dokazovali, da se 29. novembra 1943 (jugo)slovanski narodi niso dogovorili o poveličevanju politične ideologije, temveč o spoštovanju demokracije. Predsednik zveze borcev Črne gore Nijat Šulović je dejal, da je bil Avnoj »edina tovrstna skupščina narodov v vojni Evropi«, predsednik zveze borcev Srbije Slavko Popović pa, da je pomenil »demokratski federalizem« in da se morajo nekdanji narodi Jugoslavije »združiti v boju proti vsem fašizmom, ki se pojavljajo v skoraj vseh nekdanjih republikah«. Predsednica hrvaških združenj borcev Vesna Čulinović je dejala, da »avnojske meje, ki so danes meje samostojnih držav, narodov ne smejo razdvajati, temveč jih morajo voditi k sodelovanju.«