Glavna elementa Babeufove družbene kritike sta skrajna beda ljudstva in privilegiji razreda, ki legitimnost svoje nadvlade črpa iz prenesenega bogastva, ki je izviralo izvirajočega iz nezakonitega prilaščanja. Z rousseaujevskega gledišča opisuje (v pismu Duboisu z dne 8. julija 1787) to "nasprotnost običajev" kot posledico izroditve človeškega bitja iz časov, ko se je oddaljilo od svojega naravnega položaja. Zaradi nevednosti so ljudje postali barbari in si niso znali izmisliti drugačnega zakona, razen plenjenja, s tem pa so podpirali dejanja, s katerimi se je preživljala manjšina posestnikov, ki je postopno začela varovati svoje premoženje in ga prenašati po eni dedni liniji na enega samega dediča v škodo mlajših, ter "s preobiljem zasula najstarejšega in mu s predajo nezakonito prilaščene dobrine in sprva osovraženega imena dala domnevni sijaj. Od tod izhajajo tako imenovani plemiči in odvratne razlike povsod v družbi." Ko ga je Dubois de Fosseux pritegnil v razpravo, ki je bila sprva brez političnih ciljev, V teh razpravah je šlo najpogosteje za nepomembne, celo nezanimive teme; Babeuf je bil denimo pozvan, naj pove svoje mnenje o pesmih te ali druge osebnosti: "Lahek milni mehurček / je blodil po prostoru / in vsak predmet se je z zrcaljenjem / naslikal na njegovi površini / in mu dajal očarljiv sijaj." o možnih dobrih posledicah univerzalnega zakonika (pismo z dne 25. junija 1787), katerega namen bi bil "razveljaviti, odpraviti kaos nesmiselnih, smešnih, protislovnih običajev, ki v eni pokrajini upravičujejo nekaj, kar je v drugi prepovedano", predvsem pa odpraviti privilegij najstarejšega potomca, je Babeuf moral priznati, da bi bil kaj malo koristen, saj "ne bi preprečeval, da bi me ta sosed, nadut zaradi svojega neizmernega bogastva, skrajno ne preziral samo zato, ker sem zgolj nesrečnik, upognjen pod bremenom revščine.". Sicer ne zavrača možnosti o enakih pravicah kot začetku bolj pravične socialne države, vendar priznava, da ima raje sanje o kolektivni blaginji, kakor so opisane v utopiji z naslovom Splošni reformator (Réformateur général), Nekaj odlomkov iz te anonimne utopije je ponatisnjenih v pismih Duboisa de Fosseuxa s tem komentarjem: "Bojim se, gospod, da bi vas vse te sanje ne uspavale," pismo z dne 16. junija 1787, v: Victor Advielle, op. cit. ki jo je Dubois predstavil pod tem nedvoumnim naslovom: Znanilec spremembe vsega sveta s pomočjo blagostanja, dobre vzgoje in splošnega razcveta vseh ljudi, ali prospekt patriotske spomenice o vzrokih za veliko povsodpričujočno bedo in o sredstvih za njeno popolno izkoreninjenje (L'Avant-coureur du changement du monde entier, par l'aisance, la bonne éducation et la prospérité générale de tous les hommes, ou prospectus d'un mémoire patriotique sur les causes de la grande misčre qui existe partout et sur les moyens de l'extirper radicalement, pismo z dne 26. oktobra 1786). Babeuf je v svojem mnenju o tej utopiji razgrnil srž svojih pričakovanj in celo nekakšno jasnovidnost glede sredstev, s katerimi bi jih lahko uresničil: