Na začetku terezijanske dobe, ki pomeni tudi začetek prosvetljenega absolutizma, je bil ustanovljen v Novem mestu nov oblastni organ, okrožje (kresija) za ozemlje med Savo in Krko, Belo krajino in Kočevsko z deželnoknežjimi mesti Kostanjevica, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto in Višnja Gora. Okrožje je začelo postopno izvajati reformne predpise avstrijskega dvora in si prisvajati pristojnosti stoletja pridržane mestom ter je tako izničevalo tradicionalne privilegije meščanov in zmanjševalo mestno avtonomijo. Mestni organi Kostanjevice (svet, sodnik ali sodišče, občina meščanov idr.) sicer še niso bili ukinjeni, vendar so postajali le izvajalci odredb višjih upravnih in sodnih uradov. Tako je okrožje določalo tržni (sejemski) red, izdajalo obrtna dovoljenja ipd. tudi za mesto Kostanjevica, in mestnemu svetu je preostajalo le še upravljanje premoženja meščanskega korporacijskega značaja. Agonija avtonomije se je okrog 40 let poglabljala do milostnega udarca, ki ga je mestnim avtonomijam namenil Jožef II. l. 1785, ko je ukinil njihove organe ter odpravil privilegije. Tako je degradiral mestno samoupravo na raven davčne občine in župana (rihtarja) brez pristojnosti. Le za večja in bogatejša mesta je bila predpisana t.i. magistratna uprava z ustrezno plačanimi, pravno in finančno izobraženimi uradniki in močno zmanjšano samoupravo. Ker mnoga obubožana mesta niso bila v stanju vzdrževati magistrat, naj bi tudi mesto Kostanjevica upravno, davčno in sodno podredili neki bližnji uglednejši zemljiški gospoščini oziroma ga municipalizirali (1). Pri teh gospoščinah se je organizirala t.i. okrajna gosposka, to je skupina pravno in finančno izobraženih uradnikov, ki na določenem področju (okraju) ni smela upravljati in soditi po zasebnem pravu gospoščin, ampak v imenu cesarja po zakonih avstrijske države in odredbah ter pod nadzorstvom dežel ter okrožij. Zemljiške gospoščine razen tega, da so gosposke sofinancirale in jim dajale prostor za urade, načeloma niso vplivale na delovanje gosposk.