rizne vladne ukrepe. Ta poziv pa ni prepričal opozicije, ker je ni povabil k sodelovanju pri oblikovanju omenjenih ukrepov. Predstavnik Demokratske stranke poslanec Bersani (ki se je v Prodijevi vladi močno zavzemal za odpravo privilegijev nekaterih družbenih in poklicnih skupin), je takole dejal: “Presenetljivo je, da nam Berlusconi ponuja sodelovanje, potem ko se je igra že končala. Vlada je namreč pred kratkim zavrnila vse naše predloge v zvezi s finančnim zakonom in drugimi odloki. Pravkar sprejeti protikrizni ukrepi so namreč nezadostni, kajti potrebni bi bili ne enkratni prispevki, temveč strukturni posegi, kot bi bila davčna razbremenitev nižjih plač in pokojnin”. Tudi Casinijeva Desnosredinska zveza (UDC) je zadnje vladne ukrepe ocenila za nezadostne. Glavne vsedržavne sindikalne zveze pa niso zavzele enotnega stališča. Medtem ko sta sindikalni zvezi CISL in UIL pozitivno ocenili protikrizne ukrepe vlade, pa jih je sindikat CGIL ocenil za nezadostne in za zdaj je potrdil napovedano splošno stavko za 12. december. Paket omenjenih vladnih ukrepov predvideva potrošnjo 80 milijard evrov, vendar je pretežni del te vsote (80%) namenjen velikim prometnim infrastrukturam in le štiri milijarde evrov so namenjene kot pomoč družinam in podjetjem. Kakšen bo stvaren učinek omenjenih prometnih investicij in kdaj bodo dokončane, nihče ne zna povedati. Morda čez deset let. Podjetja, družine in posamezni državljani pa potrebujejo izdatnejšo pomoč takoj, kar bi istočasno pripomoglo k oživitvi gospodarstva v državi. Alojz Tul