volitvah, stopil na plan z novim konceptom spravljive in državotvorne stranke. Sprejel je vse ubežnike iz LDS-a in v zadnjih mesecih ugotovil, da lahko pripelje stranko do zmage na naslednjih volitvah. Zaradi tega in “za strankin blagor” se je odpovedal tekmi za osvojitev funkcije, o kateri je sanjal že od mladih nog. Odpovedal se je kandidaturi za predsednika: on, ki se je razglašal za slovenskega Kennedyja in ki je govoril, kako je predsedniška funkcija kot nalašč izrezana za njegovo manekensko postavo. Odločil se je za še en mandat nizke in “umazane” zakonodajno-izvršne politike, ki mu ni bila nikoli všeč. In kako lahko vse to povežemo z odstopi ministrov? Janševi vladi v zadnjih mesecih pada podpora javnosti. Nekatere ključne politike, ki so se izkazale za zelo delikatne, so se v javnosti obrnile proti njemu. Janša je namreč vse od začetka mandata govoril o potrebi po privatizaciji slovenskega gospodarstva in posameznih institucij. Potem ko je poskus z Mrkaićevimi ultraliberalci propadel, se je gospodarskih reform lotil drugače. Hkrati se je lotil procesa privatizacije tudi na dveh zelo delikatnih področjih, v zdravstvu in v visokem šolstvu. Mediji in javnost so se takoj dvignili na noge in začeli vpiti proti tem načrtom. Mnogi zato vidijo v tem direktno povezavo med odstopi ministrov in padcem podpore vladi. Govorijo namreč, da naj bi Janša “odstopil” svoje ministre kot žrtvena jagnjeta na oltarju padca popu-