Transplantacijska medicina je relativno mlada veda, ki je svoje mesto dobila tudi v slovenskem prostoru in se postavila ob bok svetovne medicine. Potreben je bil razvoj kirurgije in tudi ustrezne zakonodaje na tem področju in bolnikom je včasih edino upanje presajen organ, na primer pri povsem oslabelem srcu, odpovedi jeter ali popolni okvari pljuč. Lahko pa omogoči bolnikom z odpovedjo ledvic, da so potem do konca življenja vezani na dializo, s presaditvijo ledvic pa kvalitetnejše življenje. Predpogoj za uspešno presaditev organa je čim večja tkivna skladnost prejemnika z dajalcem. Tako je bil v Sloveniji že leta 1969 vzpostavljen laboratorij za ugotavljanje tkivne skladnosti na Zavodu Republike Slovenije za transfuzijo krvi. Že naslednja leto 1970 je bila v Kliničnem centru Ljubljana opravljena prva presaditev ledvice živega darovalca. Istega leta je bila opravljena tudi presaditev roženice. Leta 1989 je prvič odvzeta in presajena ledvica umrlega darovalca. Prvi transplantacijski zakon je bil v Sloveniji sprejet 1985. Če je pri ledvici možno imeti živega darovalca, to ni možno pri srcu, pljučih, jetrih. Ko je bila odvzeta prva ledvica od mrtvega darovalca in uspešno presajena je nastala možnost, da se za presaditev uporabijo tudi drugi organi. Prva presaditev srca je bila in prva presaditev trebušne slinavke v Sloveniji je bila leta 1990. Prvo uspešno presaditev jeter pa leta 1995, presaditev pljuč leta 2003. Leta 2001 je bil v Sloveniji sprejet nov pravilnik o ugotavljanju možganske smrti. To ugotavlja skupina zdravnikov ustreznih specialnosti, ki pa ne smejo biti iz vrst zdravnikov, ki so pacienta zdravili, niti tistih, ki bodo organe odvzemali ali presajali. V prvi vrsti mora biti zagotovljena varnost in kakovost in tudi sledljivost človeških organov in poročanje o hudih neželenih pojavih in odzivih. O tem govori predlog direktive Evropskega parlamenta in sveta v standardih kakovosti in varnosti človeških organov namenjenih za presaditev. Ker je cilj pomagati čim večjemu številu bolnikov, tudi z možnostjo presaditve organov je potrebno vzpostaviti pozitivne mehanizme, da se omogoči pridobiti zadostno število umrlih darovalcev. V letu 2000 je Državni zbor sprejel zakon o odvzemu in presaditvi delov človeškega telesa, zaradi zdravljena.