gove sposobnosti samoobvladovanja, za nekatere izkoriščanje nedolžnih deklet. Njegov vnuk Rajmonah v svoji knjigi Biti Mohandas trdi, da je Kasturbai tudi varal in sicer s Saraladevi Chaudhurani, nečakinjo indijskega pesnika Rabindranath Tagore. Gandhi je njuno zvezo imenoval »spiritualna poroka« in »partnerstvo med dvema človekoma različnih spolov, v katerem je fizično popolnoma izključeno«, vendar Rajmonah Gandhi, sin Gandhijevega sina Devdasa, trdi, da so njegove besede lahko tudi zavajajoče. Vsekakor se Gandhiju nobeno dekle ni uprlo, uprli pa so se mu sinovi, od katerih je zahteval takšno stopnjo samoodpovedovanja, za kakršno se je odločil sam, obenem pa jim ni omogočil izobrazbe, kakršne je bil v mladosti deležen on. Najstarejši sin Harilal, ki se je zakoncema rodil leta 1888, je, potem ko mu oče ni dovolil študirati na zahodu, ker je menil, da je to v času boja za pravice Indijcev neprimerno, leta 1911 prekinil vse vezi z njim. Zapil se je, čeprav uživanje alkohola prepovedujeta tako hindujska kot islamska vera, v katero je prestopil. Oče se zaradi islama ni razburjal, saj je zanj obstajala samo ena Resnica, le imena zanjo so bila različna, pa tudi proti temu, da je Harilal postal postopač, prestopnik in pogost gost zaporov, ni mogel nič. Tako je njegov sin umrl nemalo za njim zaradi odpovedi jeter. Povsem brez pretresov ni bil tudi Gandhijev odnos z drugorojenim Manilalom, ki je padel v očetovo nemilost, ko je leta 1916 starejšemu bratu Harilalu posodil denar. Za kazen je moral v Južno-