Čedalje več zdravnikov v zahodnem svetu predpisuje zdravila tradicionalne kitajske medicine. Marsikatera »blaga« mešanica zdravilnih zeli pa vsebuje strupe z nevarnimi stranskimi učinki. Zato nemška farmacija začenja vojno proti zlorabam. Mlajši Britanki sta vrsto let trpeli zaradi grdih rdečih lis na koži. Hodili sta od zdravnika do zdravnika, predpisovali so jima tablete in mazila »klasične« medicine, vendar trdovratnega izpuščaja ni bilo mogoče pregnati. Obupani ženski sta naposled segli po nekih kitajskih zeliščnih čajih - in za dlan velike rdeče lise so izginile. Misleč, da sta ozdravljeni, sta se čajem odpovedali, vendar so se lise spet pokazale in odtlej se od kitajskih zvarkov nista več ločili. Bili sta presrečni, da sta se rešili nadlege, in te čaje sta priporočili tudi sotrpinkam, s katerimi sta se prej srečevali v zdravniških čakalnicah. Vendar sta morali Britanki za spet pridobljeno lepoto plačati visoko ceno: po nekaj mesecih pitje čaja sta najprej postali nekam otopeli, kot da bi ju zapustila vsa življenjska energija, potem pa sta začeli hujšati. Čedalje pogosteje jima je šlo na bruhanje. Ena izmed učinkovitih osnovnih sestavin v tem prevretku z Daljnega vzhoda, kriva za številne neprijetne stranske pojave, jima je povzročila hujšo okvaro ledvic. Ko sta po več mesecih obe naposled prišli na kliniko, okvarjenih organov ni bilo mogoče več rešiti. Le priključek na umetne ledvice je žrtvi strupa rešil pred smrtjo. Omenjena pred nedavnim objavljena primera iz Velike Britanije zaradi svojih posledic spominjata na podobno nesrečo z zelmi, ki se je že pred leti zgodila v Belgiji. Pri več kot sto mlajših ženskah je prišlo do skrivnostnega odpovedovanja ledvic, ki ga je bilo mogoče pri večini še zavreti, 35 pa so jih morali takoj poslati na dializo in 29 izmed teh žrtev nenavadne »epidemije« je nato rešila presaditev ledvice. Vse te Belgijke so, kot so ugotovili, jemale tablete za hujšanje, ki so med drugim vsebovale izvleček iz neke izjemno strupene kitajske zdravilne zeli. V zadnjem času pa so zaradi nekega podobnega primera pri jemanju zdravil stare kitajske medicine dvignili preplah tudi v Nemčiji. »Če se med jemanjem kateregakoli teh nenadzorovanih »čudežnih« zdravil pokažejo težave, je v vsakem primeru treba za nasvet vprašati zdravnika,« svetuje na primer glasilo hamburške zdravstvene zavarovalnice. Zanimivo je, da se je kot prva oglasila zavarovalnica in ne zdravniki - pač denar. Naslednji korak je naredil berlinski zvezni inštitut za zdravila in zdravstvene pripomočke in vsem ustreznim deželnim oblastem poslal pisma s svarili o nevarnostih kitajskih naravnih zdravil. Tudi komisija za zdravila pri zvezi nemških lekarnarjev je svetovala previdnost, ker je mogoče pri številnih eksotičnih zdravilnih zeliščih »nasploh računati« z nezaželenimi in celo nevarnimi stranskimi učinki. In iz tega se je v Nemčiji, kjer se je pred dobrimi desetimi leti začel zmagoslavni pohod kitajskega zeliščnega zdravilstva, razplamtela manjša vojna. Nekateri so seveda takoj povzdignili glas, da gre le za ljubosumje in strah nemške farmacevtske industrije pred ceneno in neprijetno konkurenco in za ljubosumje klasične medicine pred čedalje številnejšimi zdravilci in tudi zdravniki, ki prisegajo na tradicionalno kitajsko medicino. Naposled so vendarle prevladali glasovi o nujni previdnosti, ker svarijo tudi hudi primeri iz drugih držav in celo iz same srčike zdravilstva z Daljnega vzhoda. * Štirje ljudje v Hongkongu, dva moška in dve ženski, so umrli potem, ko so pogoltnili prevelik odmerek nekih kitajskih zdravilnih zelišč, za katera je znano, da vsebujejo ledvicam nevarne sestavine. Peta žrtev je komajda preživela - šlo je za mlado mater, ki je to za ledvice nevarno zel primešala juhi, ker je slišala, da bo tako okrepila svojo mlečnost. * Poleg že omenjenih dveh nesrečnic je v Veliki Britaniji večje število žensk, ki so kitajske čaje proti izpuščajem jemale celo v precej manjših odmerkih, pretrpelo hujše okvare ledvic, vendar je bilo večino še mogoče ozdraviti. Dve sta umrli, ena stara komaj 28 let. Težave so imele tudi ženske, ki so si poskušale razpoloženje in počutje izboljšati s kitajskim čajem »večno življenje«. * V Amsterdamu so morali zaradi nenadne oslabelosti ledvic odpeljati v bolnišnico več ljudi, pri katerih se je šele po dolgotrajnem iskanju vzrokov izkazalo, da so pili zdravilne čaje, uvožene iz Indonezije, za katere pa so nato ugotovili, da so mešanica kitajskih zdravilnih zelišč, ki so v tej otoški državi močno v čislih. * Precej težav z ledvicami je imelo tudi nekaj Poljakinj, ki so s podobnimi čaji odpravljale depresijo. * Na Kitajskem, v pokrajinah, kjer še vedno prisegajo na tradicionalno medicino, nenehno prihaja do zastrupitev z nekim zeliščem, ki mu pravijo »modra preobjeda« in ki igra pomembno vlogo v zakladnici domačih zdravil. Uživanje preobjede utegne pripeljati do motenj srčnega utripa, v najhujšem primeru pa v dveh ali treh urah povzročiti celo smrt. Če že temu ne posvečajo prevelike pozornosti v prizadetih pokrajinah, ker je tam zagovornikov tradicionalne medicine preveč, pa niso tiho v Pekingu, kjer so pred nedavnim objavili, da na Kitajskem zaradi zastrupitev z zdravilnimi zelišči na leto umre več kot 200.000 ljudi. Boj proti nekaterim zakoreninjenim navadam je vedno težaven, pogosto brezupen. Težaven je celo tam, kjer se te navade šele ustaljujejo, še posebej med ljudmi, ki jih v nekaj novega sili stiska. In to zdaj doživljajo v Nemčiji, kjer so se vprašanja kitajskih zdravilnih zelišč lotili najbolj zagnano med vsemi članicami Evropske unije, čeprav se je hitro pokazalo, da bo za te proizvode precej teže ustvariti zakonodajo, ki naj bi porabnike varovala vsaj približno tako kot pri klasičnih zdravilih in zdravilnih pripomočkih. Predvsem je le v redkih primerih moč dognati, da so bile za težave ali smrt zaradi okvar ledvic kriva res le zeliščna zdravila, ki v lekarne prihajajo iz Kitajske. Verjetno je število žrtev dokaj veliko. »Če bolnik nenadoma umre zaradi odpovedi jeter ali ledvic, se nihče ne sprašuje, ali ni umrli že kaka tri leta pil čaj iz kitajskih zdravilnih zelišč,« pravi hamburški internist Jörgen Polak pri zdravstvenem zavarovanju v Hamburgu. Na Kitajskem so zastrupitve ali stranske učinke zaradi teh domnevnih »čudežnih« domačih zdravil doslej komajda raziskovali. »Verjetno so prišli do kakšnih sklepov, vendar o tem v glavnem molčijo, tako da je zadnje priznanje o 200.000 žrtvah na leto, neverjetna izjema. Še veliko manj vemo pri nas,« priznava Heidrun Reissenweber, internistka in voditeljica raziskovalnega oddelka za japonsko zeliščno zdravilstvo na medicinski kliniki v Mönchnu. Čedalje večja prodaja kitajskih zdravil v Nemčiji Že kakih deset let se tržni delež kitajskih zdravil v Nemčiji izdatno in vztrajno veča. Ocenjujejo, da ima daljnjevzhodna »čudežna« zdravila z Daljnega vzhoda v svoji »ponudbi« že kakih 2.000 zdravnikov in zdravilcev in okoli 20 klinik. Ta rast je človeško popolnoma razumljiva. Čedalje več ljudi meni, da je kitajsko tradicionalno zdravilstvo v primerjavi z zahodno, hladno, tehnološko medicino učinkovitejše, blažje in brez stranskih učinkov, o katerih nas tako pogosto svarijo navodila, priložena »tovarniškim« zdravilom. Toda za to splošno razširjeno mnenje o kitajskem zeliščnem zdravilstvu ni nikakršne podlage, je le posplošena reklama, porojena iz senzacionalnih poljudnih člankov v vsakdanjem tisku. Predvsem ni res, da so zeliščna zdravila brez stranskih učinkov, vendar glavna nevarnost tiči v nečem drugem. Pri zeliščnih zdravilih, uvoženih iz Kitajske, le redkokdaj kjerkoli v Evropi preverjajo, ali so res tisto, kar piše na spremnih listih ali na nalepkah, kaj šele, da bi kdaj preiskali, ali so čista in v kolikšnem odstotku vsebujejo navedeno sestavino. Vsaj v 80 do 90 odstotkih primerov nihče sploh ne ve natančno, katere snovi vsebujejo poslane mešanice zdravilnih zelišč. Po pravilu je v njih deset in več celih rastlin ali le njihovih koreninic, cvetov, listov, stebelc. In iz njih naj bi mi po skopih navodilih skuhali zdravilne čajčke in juhice. V nasprotju z industrijsko proizvedenimi rastlinskimi zdravili pri naravnih zeliščnih zdravilih vsebina ni standardizirana. Tako nikoli zanesljivo ne veš, kaj je v mešanici in še manj, v kolikšnem odstotku nastopajo sestavine. Zato je z njimi skorajda nemogoče predpisati pravilne odmerke za zdravljenje. »Zdravniki in zdravilci ne vedo, ali to, kar so danes predpisali, ustreza tudi tistemu, kar bodo predpisali jutri,« razlaga hamburški internist Polak. »Nihanja v vsebnosti sestavin v teh zdravilnih čajnih mešanicah lahko segajo od popolne neučinkovitosti do izrazite toksičnosti.« Tudi nehotene zamenjave zdravil pomenijo nenehno nevarnost, ker se na Kitajskem pod enakim imenom v različnih pokrajinah pogosto pojavljajo različne rastline. Velik del kitajskih zdravilnih zelišč se poleg tega nagiba k nevarni onesnaženosti. Odkar so državni vrhovi tamkajšnjega gospodarstva dojeli, da utegne tradicionalna začeli gojiti na velikih plantažah. Da bi žetev zavarovali pred rastlinskimi boleznimi, napadi glivic in plevelom, so proizvajalci segli po kemičnih pesticidih. »Biološko gojenje je na Kitajskem še popolna neznanka,« pravi farmacevtski biolog Hildebert Wagner iz Mönchna. Ker zdravilne rastline za dozorevanje pogosto potrebujejo več časa kot žito in druge poljedelske kulture, so še veliko bolj kot te izpostavljene klimatskim in drugim nevarnostim. Zato je velik odstotek pridelka zastrupljen s težkimi kovinami. Seznam teh sega od arzena prek kadmija, svinca, živega srebra in talija do cinka. Pri sušenju v vlažnem tropskem zraku ali zaradi neprimernega skladiščenja na zdravilnih zeliščih nadvse pogosto nastaja plesen. Evropski nadzorniki čistoče - to je še mogoče spremljati - so v pošiljkah kitajskih zdravilnih zelišč naleteli celo na sledove katrana. Ti so posledica običajnega sušenja zelišč na kitajskih deželnih cestah, katerih prevleka se ob hudi poletni vročini segreva skoraj do taljenja. »Proizvodnjo bi bilo pravzaprav treba nadzorovati od setve do čajne skodelice,« pravi Konstantin Keller, eden izmed njih, švicarski strokovnjak za zdravilna zelišča, »vendar smo, kadar gre za naša zelišča, še zelo daleč od tega.« Neprijetnim presenečenjem pri domnevno »čudežnih« zdravilih se je skoraj nemogoče izogniti, so morali malodušno priznati celo pobudniki pred devetimi leti z velikim pompom odprte prve nemške klinike za tradicionalno kitajsko medicino v spodnjebavarskem mestu Kötzing. Ta ugledna in le redkim dostopna - 555 mark za enoposteljno sobo na dan - zasebna klinika je leta 1996 začela vse pošiljke kitajskih naravnih zdravil dajati na preglede inštitutu za farmacevtsko biologijo v Mönchnu. Že prvi izvidi so sprožili preplah, saj so morali leta 1996 med 139 pošiljkami skoraj vsako četrto izločiti in uničiti. Za tolikšen izpad je bilo v večini primerov krivo onesnaženje s težkimi kovinami ali z mikrobiološkimi »dodatki«. Naleteli so tudi na primere, ko so bila v pošiljkah popolnoma druga zelišča ali njihovi sestavni deli, kot so govorili spremni dokumenti in nalepke, in na še številnejša odstopanja od navedene vsebnosti - previsoka ali prenizka koncentracija. Raziskave na sami kliniki so pokazale, da so kitajske zeli pri nekaterih pacientih preveč obremenjevale predvsem ledvice. Anonimna anketa med pacienti je prinesla še nadaljnje skrb zbujajoče podrobnosti o spremnih pojavih domnevno »blagega« zdravljenja. Vsak četrti pacient na kliniki je v anketi zaupal, da je imel po pitju kitajskega čaja drisko, vsakega petega je obhajala slabost, vsak deseti je bruhal. »Zadeve je treba še razčistiti,« je v svojem najnovejšem poročilu rahlo potlačeno ugotavljalo vodstvo imenitne klinike. Drugi strokovnjaki so svoje zadržke proti tem zdravilnim zeliščem izražali manj zadržano. Zdravnica Reissenweber, ki v Nemčiji verjetno največ ve o zeliščnem zdravljenju na Daljnem vzhodu, je izjavila: »Zdravilnih drog, ki prihajajo naravnost iz Kitajske, za zdaj ne bi uporabljala.« Še bolj kot za čaje uporabljene surove zeli so dvomljiva in sumljiva izgotovljena zdravila, ki jih uvažajo z Daljnega vzhoda. Pogosto naslovljena kot naravni preparati so »okrepljena« s skrajno močnimi zahodnimi zdravili. Podjetni ponarejevalci zdravil iz Kitajske svoje tablete, pilule in mazila »oplemenitijo« z nadvse učinkovitim kortizonom, pomirili, ki povzročajo zasvojenost, in s kofeinom, s sredstvi proti bolečinam in z drugimi znanimi izdelki zahodne farmacevtske kuhinje. Pri preiskavah v ZDA je pred nedavnim prišel na dan ves obseg tega kriminalnega ponarejanja. Skoraj vsak tretji do konca narejen preparat, ki je prišel iz Kitajske, je vseboval zamolčane kemične snovi, ki naj bi povečale učinkovitost. V najmanj vsaki peti zeliščni tableti ni tičal le en zahodni dodatek, temveč kar cela plejada različnih. Vendar se ne ponareja le v kakih zakotnih obratih na Kitajskem ali v Tajvanu. »Celo sredi Evrope lahko vsakdo ilegalno proizvaja takšne mešanice in to tudi počne, ne da bi mu kdo poskusil stopiti na prste,« zatrjuje Eberhard Hilsdorf, lekarnar in poslovni vodja nekega uvoznega podjetja za kitajske zdravilne zeli v nemškem Schwabachu. Zdravniki in farmacevtski strokovnjaki v Nemčiji že dolgo zahtevajo, naj bi vse surovine za zdravila, ki prihajajo iz Kitajske, natančneje preiskovali. Ker pa Nemčija, tako kot vse druge industrijsko razvite zahodne države kitajskih zvarkov iz zdravilnih zelišč praviloma ne uvršča na seznam dovoljenih zdravil, za njihovo proizvodnjo in predelavo ni potreben noben državni nadzor. »Da je o tem celo v Nemčiji precejšnja zmeda, priča dejstvo, da na Bavarskem kitajska zdravilna zelišča vendarle obravnavajo kot zdravila in jih temu primerno strogo nadzorujejo, v drugih nemških zveznih deželah pa so še daleč od tega,« ugotavlja Hilsdorf. Nekateri farmacevti in zdravniki menijo, da naj bi to nedorečeno stanje razrešili certifikati kakovosti za rastlinske snovi, čeprav se je pri dodatnih preiskavah pokazalo, da so tudi ustrezna »spričevala«, ki jih pošiljkam prilagajo na Kitajskem, pogosto ničvreden papir. »Na njih navedene vrednosti se nikoli ne ujemajo s tistimi, ki jih ugotovimo pri nas,« pojasnjuje neki nemški biolog. Vendar se ni zanesti niti na spričevala o kakovosti, ki jih izdajajo evropski uvozniki. Preiskave zares neodvisnih strokovnjakov so namreč najdražji del predračunov, saj po besedah Hilsdorfa dosegajo »skoraj polovico prodajne cene in se jim je zato najbolje kako izogniti«. Za vse tiste, ki se podajajo na sivi trg prekupčevanja z zdravilnimi sredstvi, postaja uvoz proizvodov kitajskega zeliščnega zdravilstva čedalje bolj tvegan polet v neznano. Poleg že naštetih nevarnosti v proizvodnji se še skoraj večja nevarnost skriva v njihovem razpečevanju, še posebej po internetu. »Tudi največji strokovnjak ne more uganiti, kaj vse se skriva v ponujenih proizvodih,« svari združenje nemških lekarnarjev. Kljub tej nevarnosti pa naročila po internetu naraščajo dobesedno iz dneva v dan. Zdaj se že več kot tretjina kitajskih zdravilnih pripomočkov in denarja zanje obrača prav po teh najsodobnejših kanalih sive ekonomije. Večinski delež pošiljk prihaja v Evropsko unijo nenadzorovano prek Nizozemske in Belgije. Paleta trgovcev in prekupčevalcev sega pri tem od mafije do očitno častivrednih uvoznikov. Strokovnjakom, kot je Martin Schulz, namestnik predsednika komisije za zdravila pri zvezi nemških lekarnarjev, se od tega ježijo lasje. »Naročanje na sivem trgu je pravcata ruska ruleta,« svari kolege in javnost. Kriminalni ponaredki in nevarne izkušnje tudi s pristnimi kitajskimi zelišči čedalje bolj zbujajo sume, da gre pri zeliščnem zdravljenju na Daljnem vzhodu v glavnem za zlagane čudeže. Ta obsodba sega verjetno predaleč in je zelo krivična, kajti od številnih sestavin iz orožarne kitajskih zdravilnih zelišč se lahko zahodno zdravstvo močno okoristi. Kitajska zeliščna droga quin hao su, na primer, velja za izjemno učinkovito sredstvo proti malariji. V tradicionalni kitajski zeliščni medicini to zdravilo že več kot 2.000 let uporabljajo za zbijanje vročine. Zdaj v številnih drugih azijskih državah tudi zdravniki ta rastlinski zdravilni izvleček začenjajo uporabljati kot učinkovito zdravilo proti malariji. Tudi eno pomembnejših sodobnih zdravil proti raku v zahodni medicini izvira iz neke kitajske zdravilne rastline. Šele pred nedavnim je neka mednarodna skupina znanstvenikov razčlenila, v čem je zdravilni učinek indirubina. To snov najdemo v zeliščnih mešanicah danggui longhui wan, ki so jo v Osrednjem cesarstvu že pred stoletji uspešno uporabljali proti kronično-mielonski obliki krvnega raka. Ta rastlinski izvleček, ki nas ne ogroža s kakimi hujšimi stranskimi učinki, utegne postati osnovna sestavina novih zdravil proti raku. Vendar je znanstveno natančno raziskovanje zdravilnih zelišč z Daljnega vzhoda na Zahodu šele na negotovih začetkih. Raziskave v državah, od koder te zdravilne zeli prihajajo, znanstvene vrzeli ne morejo premostiti, ker večina kitajskih proučevanj ne zdrži zelo strogih zahodnih meril. Praviloma jih proučujejo na premajhnem številu pacientov in premalo časa. V domovini tradicionalnega zdravljenja z zelišči tudi stranskim učinkom ne posvečajo dovolj pozornosti. »Veliko proučevanja, vendar zelo malo zanesljivih podatkov,« je pred nedavnim mönchenski Medicinski tednik ocenil znanstvena prizadevanja kitajskih zdravilcev. »Njihova naravnost neverjetna pripravljenost za proučevanje se razblini v nesmotrnih raziskavah, ki le zamegljujejo stvarno podobo.« Japonci so nori na naravna zelišča Popolnoma drugače je na Japonskem. Že v petem stoletju po Kristusu so v tradicionalno japonsko zeliščno zdravilstvo kanpo začela dotekati zelišča kitajskih vrstnikov. Vendar smejo zdaj tam le po načelih zahodne medicine izučeni zdravniki uporabljati te stare izsledke, koristnost in meje zeliščnega zdravilstva pa preiskujejo po znanstveno nadvse strogih metodah. Sicer pa se na Japonskem cesarjevi podložniki s tradicionalnimi zeliščnimi zdravili oborožujejo proti alergijam, kot sta nevrodermitis in astma, ali si pomagajo pri kroničnih boleznih, kot so hepatitis, revmatizem, visok krvni tlak in sladkorna. Zvarki iz zdravilnih zelišč učinkovito pomagajo pri menstruacijskih in klimakterijskih tegobah, bolniki z rakom pa jih jemljejo skupaj z zahodno kemoterapijo. Spoznanja starih Kitajcev utegnejo nekega dne prav tako koristno kot na Japonskem izrabljati tudi v Evropi in ZDA. Temeljni pogoj za to bi seveda bil, da bi se več resnih raziskovalcev na zahodnih univerzah začelo zanimati za nedvomni zaklad zdravil in da bi zmoglo osušiti močvirje pretiranih obljub o »čudežnih« zdravilih in sumljivih trgovskih mahinacij. Za zdaj pa na to še ne moremo računati. Zdravilstva Daljnega vzhoda so se po vsem Zahodu že povsem polastili šarlatani in podjetni zdravilci, ki ne čutijo nobene potrebe po znanstvenih temeljih svojega početja. Na začetku tega leta so nadzorniki nad zdravili v Berlinu svarili pred kitajsko čajno mešanico, ki ji je bil primešan mutong, zdravilna zel Aristolochia manshuriensis, mandžurski podraščec, za katerega se že precej časa ve, da vsebuje neko kislino, ki spodbuja raka. Le malo prej so strokovnjaki nemškega inštituta za raziskovanje raka v Heidelbergu v nekem članku ugotavljali, »da za aristolohijske kisline ni mogoče postavljati nikakršnih še varnih odmerkov, ker tudi že njihovi najmanjši sledovi vsebujejo kancerogeni potencial«. Vendar pa neuničljivi zagovorniki kitajskega zdravilstva v nemškem zdravstvu ne dovoljujejo poučevanja. Istega dne, ko so berlinske oblasti v tisku objavile posebno svarilo o mutongu, je mednarodna organizacija za kitajsko zdravilstvo, ki ima svoj sedež v Mönchnu, razglasila, da se njeni člani, zdravniki in zdravilci, prav temu zelišču tudi v prihodnje ne mislijo odreči. In tako se vojna med zagovorniki in nasprotniki vdora kitajskega zdravilstva v Evropo še posebej v Nemčiji vneto nadaljuje, hudo bolni in obupani ljudje pa razumljivo še kar segajo po »čudežnih zdravilih« s skrivnostnega Daljnega vzhoda. ʼ podpisi Podpisi pod zelišča 1) So zeli, ki jih kitajski zdravilci mešajo v povsem »nedolžne« zvarke, res tako nenevarne, kot se zdi na prvi pogled? 2) Ocenjujejo, da ima v Nemčiji daljnjevzhodna »čudežna« zdravila v svoji »ponudbi« že kakih 2.000 zdravnikov in zdravilcev ter okoli 20 klinik. 3) Nihče ne more z gotovostjo potrditi, katera zelišča so kitajski zdravilci res zmešali v svoje »čudežne« zvarke. 4) Malo tega, malo onega in »čudežni« napitek, ki ozdravi skoraj vsako bolezen, je tu. 5) Evropski nadzorniki čistoče so v pošiljkah kitajskih zdravilnih zelišč naleteli celo na sledove katrana. Ti so posledica običajnega sušenja zelišč na kitajskih deželnih cestah, katerih prevleka se ob hudi poletni vročini segreva skoraj do taljenja.