Bila sta na zabavi in prijateljica ji je poslala SMS, naj pride v zgornjo sobo, kjer vrtijo dobro glasbo. A Danijel je ni pustil. Z mračnim pogledom ji je rekel: »Nikamor ne greš. Hočem te imeti pred svojimi očmi.« Najprej se mu je presenečeno uprla, potem je popustila in ostala ob njem. Kasneje jo je prijateljica spraševala, zakaj ni prišla gor in Mileni so na oči privrele solze. Povedala ji je, da je Danijel ni pustil. »Kar počne s teboj, ni v redu,« je rekla prijateljica. »Preveč je ljubosumen in posestniški. Predstavljaj si, kako bo, če se poročita?! Morda je bolje, da se razideta sedaj kot kasneje.« »Ne vem, kaj bi naredila, če bi me zapustil,« je še glasneje zajokala Milena, tedaj pa se jima je pridružil Danijel. Prijateljico je grobo odslovil, Mileno pa je odpeljal v prazno sobo in jo močno stisnil k sebi. »Ti si moja in obnašaj se temu primerno,« ji je zašepetal v uho in ji z roko spolzel po hrbtu, da so jo spreleteli mravljinci od glave do pet. Poljubil jo je na vrat, kjer je divje utripala žila, in se z usti spustil do prsi. Počasi ji je odpel modrček. Z jezikom je zakrožil po rožnati bradavički, da je glasno vzdihnila. Noro si ga je želela, zato mu je hitro odpela zadrgo. Po tistem ga je še bolj ljubila. Začela mu je posojati denar za kockanje, pa tudi pravil, ki jih je postavil zanjo, se je držala: ni smela govoriti z njegovimi prijatelji, če je niso ničesar vprašali, morala je opustiti manekenstvo in petje, ker to počnejo samo 'kurbe', nič več se ni ličila, oblačila se je po njegovi želji, svojih prijateljev ni smela obdržati, ker so jo po njegovem vsi hoteli samo 'nategniti', morala si je ostriči prelepe dolge lase. Povsem se mu je uklonila in živela ter delala le še po njegovih pravilih. Lesk v modrih očeh je izginil, nasmeh na mladih ustnicah zbledel.