Ob njej je ležal močan plavolasec, za katerega je sklepal, da je njen fant. Obrnila se je na trebuh in odprla knjigo, fant pa ji je odpel modrček in osvobodil njene prsi. Pogled nanje je Gorana spravil ob pamet. Bile so oble, čvrste, bajne. Zaželel si jih je dotakniti, jih poljubljati, se z njimi poigrati. Svojemu fantu je rekla nekaj po italijansko, skrivaj pa je pogledala Gorana in se mu zapeljivo nasmehnila. Ni več prenesel pogleda nanjo, ne da bi storil kaj neprimernega, zato je zapustil plažo. Čeprav ni rad zahajal v diskoteke, ga je tisti večer tja gnal ogenj, ki ga je v njem zanetila Italijanka. Hitro jo je poiskal s pogledom. Bila je čisto sama, v rožnati, oprijeti oblekici, pod katero ni nosila modrčka. Vsa kri mu je šinila v glavo, ko se mu je začela približevati. Predstavila se je kot Marina in mu na uho šepnila nekaj po italijansko. Ni je razumel, razumel pa je govorico njenega zapeljivega telesa, ki se je gibalo v plesnih ritmih ter ga vabilo v skušnjavo. Njuna romanca bi se končala s počitnicami, če se ne bi Goran nesmrtno zaljubil. Svojo Italijanko je tako vztrajno vabil k sebi, da se je na koncu vendarle preselila v Slovenijo. Ponosen je na svojo temperamentno lepotico, vendar je zaradi njenega obnašanja čedalje bolj razdražen. Lepa Marina namreč rada flirta z drugimi moškimi. Z njimi se spogleduje in jih zapeljuje celo v njegovi družbi, zato bi jo najraje zaklenil v zlato kletko. Večkrat jo je že prosil, naj tega ne počne, ona pa se samo veselo smeji in nadaljuje s spogledovanjem. Noro zaljubljeni Goran se boji, da jo bo izgubil. Konec koncev je tudi njega osvojila v trenutku, ko je ob njej ležal svetlolasi Italijan, ki ga je že istega večera postavila na vlak preteklosti.