Ob prihodu so nas prijazno sprejeli, dali nekakšno kartico in odličen koktail za dobrodošlico. Parček, ki je potoval z nama, kasneje sva izvedela, da sta angleža, je takoj izginil, midva pa sva se dogovorila, da bova ta dan preživela skupaj, da nama ne bo dolgčas. Po tistem dobre koktajlu, bil je brez alkota je padla odločitev, da greva s posebnim prevoznim sredstvom, prirejen kombi s klopmi, kot velika kočija naju je odpeljal do obale, kjer je lokalček in plaža. Spet presenečenje, najprej s še slabšo cesto, nato pa z prav prijetnim lokalom, bazenom pred njim in takoj spodaj peščena plaža in seveda morje, toplo, dokaj čisto in povsem mirno. Ne da bi se kaj posebno dogovarjala sva takoj zavila k morju in glede na to, da je temperature vode bila nekje okoli 25 stopinj, skočila vanjo, vsaj jaz, gospa pa bolj po žensko, počasi vedno globje, nato pa dva zamaha desno, dva levo in nazaj. Kratek pogovor z izposojevalcem skuterjev, ki je mimogrede bil Mehičan, dela pa nekje 9 mesecev, nato se vrača v Mehiko. Pravi, da je zaslužek dober, veliko boljši, kot bi bil doma, gre pa predvsem za to, da je Panama trenutno v razvoju in glede na cene zelo obljudena za američane. Nato pa malce počitka, prav zavidljivo sva ležala na ležalniku, naročila pivo in sredi plaže bila tudi postrežena. Nekaj oblakov je medtem izginilo in močno sonce je zažgalo na kožo, da sem zbežal v senco, Helen pa za mano . čeprav je rekla, da je vajena sonca, me je poslušala in mislim, da bila kar vesela zvečer, ko se je pogledala v ogledalo, mene je kar malce opeklo, ne sicer, da bi bolelo, sem pa čutil toploto.