Po zajtrku je prišel pome taksist in me odpeljal do obale, kjer je bil zasidran čoln. Do otoka sva potrebovala petindvajset minut za vstop nanj in za ogled želv velikank je bilo treba plačati štiri dolarje. Želve so stare do 200 let in živijo v nekakšnem terariju. Čuvaji skrbijo, da si kdo ne bi privoščil želvine juhe, ki velja za specialiteto. Moj voznik Ahmed mi je pokazal še nekaj pegatk, ki žive na otoku, in že se je bilo treba vrniti. Pred odplutjem sem skočil v vodo in skoraj pohodil prečudovito rdečo koralno zvezdo. Na obali me je presenetil Bine, ki je medtem doživljal hude trenutke. Malce nepazljivosti ga je stalo prisilnega kopanja. Še na pivo v restavracijo Baobab in čas se je skoraj iztekel. Poslovila sva se in odšla v hotel po prtljago. Vožnja do letališča Kisauni je bila kratka, toda cena zabeljena. Na letališču sem se poslovil od dobrotnika Jume v upanju, da se še kdaj vidiva.