2001, kajti to je zadnje leto, za katero so podatki dokaj popolni za vse vidike te industrije, ki jih bom obravnavala. Če se držim enega leta, bo lažje videti celotno sliko. Pri nekaterih pomembnih dejstvih pa bom uporabila številke za leto 2002 in, kjer bo mogoče, za leto 2003. V vseh primerih bom pojasnila, o katerem letu govorim.3 Pojasniti moram tudi, kaj mislim s tem, ko pravim, da gre za 200 milijard dolarjev vredno industrijo. Po vladnih virih je to približno toliko, kolikor so Američani leta 2002 potrošili za zdravila na recept. Ta številka se nanaša na neposredne nakupe potrošnikov v lekarnah in v farmacijah, ki dobavljajo po pošti (naj gre za plačila iz lastnega žepa ali ne), vključuje pa tudi skoraj 25-odstotni pribitek veleprodajalcev, lekarnarjev ter drugih posrednikov in prodajalcev na drobno. Toda ne vključuje velikih vsot, porabljenih za zdravila, ki so jih razdelili v bolnišnicah, oskrbnih domovih in zdravniških ordinacijah (na primer številna zdravila za raka). Te vsote so v večini analiz uvrščene k stroškom teh ustanov. Prihodki (ali prodaja) farmacevtskih podjetij so malo drugačni, vsaj v obliki, kot so objavljeni v povzetkih letnih korporacijskih poročil. Navadno se nanašajo na prodajo podjetja po vsem svetu, skupaj s prodajo zdravstvenim ustanovam. Ne vključujejo pa prihodkov posrednikov in prodajalcev na drobno. Morda najpogosteje citirani vir statističnih podatkov o farmacevtski industriji, IMS Health, je ocenil, da je skupna prodaja zdravil na recept po vsem svetu leta 2002 dosegla okrog 400 milijard dolarjev. Približno polovica od tega je odpadla na Združene države. Dvesto milijard dolarjev vreden kolos je v resnici 400 milijard dolarjev vreden megakolos, toda v tej knjigi se bom osredotočila predvsem na to, kako farmacevtska podjetja poslujejo v Združenih državah.