Tako zabavne knjige (zahahljaš se že ob prebiranju naslovov: Ribo na glavo, pa spat!, Ti kanta požrešna!, Pica je kraljica!, Stara muha, dobra juha, Kuža, zaljubljen kot pes, Peter Nos in strahotepci …) bi težko nastajale pod peresom kakšnega drugačnega avtorja, kot je Primož Suhodolčan. Zaradi navihanih dogodivščin s somišljeniki je moral kot osnovnošolec večkrat na zagovor k ravnatelju. Hm, nerodno – to je bil njegov oče! »Moral me je kaznovati, in najhuje, kar me je lahko doletelo, je bila enotedenska prepoved vožnje s kolesom. Ker pa sem bil sila iznajdljiv, sem skozi okno splezal v zaklenjeno klet. Kolesa mi še vedno ni uspelo spraviti na svetlo, zato sem se podvizal po orodje, kolo razstavil in ga po delih prenesel iz kleti,« v smehu pripoveduje Suhodolčan. Prav tako ne čudi, da je prav on postal več kot odličen model za priljubljenega junaka s Cicibanovih strani Petra Nosa, ki ga je ustvaril njegov oče Leopold Suhodolčan. »Še oznaka živo srebro je bila premila zame! Vsaj dvajsetkrat sem si razbil glavo – celo med spanjem! – in petnajstkrat nos. Glede na pregovor, da jabolko ne pade daleč od drevesa, mi je mama govorila: tale očetova jablana je očitno rasla na visokem hribu, in ko je jabolko odpadlo, se je skotalilo daleč v drugo dolino,« slikovito opiše razliko med svojim živahnim in očetovim zadržanim karakterjem.