Nikar ne mislimo, da lahko klopa staknemo samo v gozdu, tudi na travnikih se skrivajo. Pomaga, če se oblečemo tako, da je vse telo pokrito, hlače pa tičijo v obutvi, seveda pa to ne pomeni, da klopi ne morejo do kože. Še ure in ure potem, ko pridemo s sprehoda, se sprehajajo po obleki in iščejo najprimernejši prostorček, kjer bi se zagrizli v kožo. Jasno je torej, da se je pametno takoj preobleči in se spraviti pod prho, oblačila pa spraviti v pralni stroj. Če najdemo klopa, ga je treba čim prej celega spraviti iz kože. Zadnje čase poslušamo različne nasvete, kako to storiti – kapljica olja, ki naj bi klopa zadušila, menda ni več priporočljiva (zaduši se in ga je potem preprosteje odstraniti). Zdravniki svetujejo, naj klopa odstranimo s pinceto, ki pa tudi ni vsemogočna – kakšen delček rad ostane v koži, in če se potem spravimo k »operaciji« z nerazkuženo šivanko, lahko naredimo precej grdo rano. Kapljica olja je še zmeraj precej zanesljiva, če se je živalca že pošteno zarila v kožo: kanemo jo na klopa, pustimo pet minut, potem pa z blazinico prsta nežno manemo kožo, dokler klop ne popusti. Če pa se je klop zagrizel v kožo šele pred kratkim, bo pinceta pravšnja: klopa zagrabimo čim bliže koži in ga nežno izvlečemo. Seveda moramo potem nekaj dni opazovati kožo: če se okrog ugriza začne delati rdečina, ki se pozneje spremeni v kolobar, ki se širi (znotraj je svetel), se pri priči odpravimo k zdravniku, pa tudi manj tipične kožne spremembe mu pokažimo. Lahko se celo zgodi, da značilni kolobar je, klopa pa ne, ker je odpadel, ali pa nas je pičila kakšna druga okužena žuželka, ki je tudi lahko okužena z boreliozo. Moramo k zdravniku. Borelijo je preprosto ozdraviti na začetku, zelo težko pa potem, ko je zastarana.