V preteklih letih sem pogosto imela občutek, da so poletja v Ljubljani znosnejša za vse, ki dnevov ne želimo preživljati v vročem stanovanju ali na razbeljenih ulicah. Za vse, ki želimo posedeti na prostem, ne da bi bil zato naš čas omejen s količino pijače, ki jo popijemo na vrtu kakšnega lokala. Ravno zato se mi dvorišče Metelkove ob popoldnevih dozdeva kakor velik vrt, ki sicer ni tvoj lastni, zato pa je toliko pestrejši. Kajti na vrtu sredi mesta so prve zgodbe obiskovalcev in obiskovalk, včasih zelo neposredne in neolepšane. Morda se tudi zato Metelkove drži slab glas, češ kdo vse naj bi se tam zbiral. Preprosto marsikdo. A ne glede na (i)zbrano druščino ali programsko zvrst je to zame še vedno najvarnejše mesto v državi, v kateri živim. Pa sploh ne gre za to, da bi se tam vsi poznali med seboj, mahali s toleranco do vseh drugačnih in se imeli radi. Osladnost odpade. Metelkova ostaja mesto, v katerem me ne skrbi, ali komu ne bom všeč zaradi svojih osebnih okoliščin.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
V v predlog; mestnik
preteklih pretekel deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, množina, mestnik
letih leto samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, mestnik
sem biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, ednina, nezanikani
pogosto pogosto splošni prislov; nedoločena stopnja
imela imeti glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, ženski spol
občutek občutek samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
da da podredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
poletja poletje samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, imenovalnik
v v predlog; mestnik
Ljubljani Ljubljana samostalnik, lastno ime; ženski spol, ednina, mestnik
znosnejša znosen splošni pridevnik; primernik, ženski spol, ednina, imenovalnik
za za predlog; tožilnik
vse ves celostni zaimek; moški spol, množina, tožilnik
ki ki podredni veznik
dnevov dan samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
ne ne členek
želimo želeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
preživljati preživljati glavni glagol; nedovršni, nedoločnik
v v predlog; mestnik
vročem vroč splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, mestnik
stanovanju stanovanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, mestnik
ali ali priredni veznik
na na predlog; mestnik
razbeljenih razbeljen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, mestnik
ulicah ulica samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, mestnik
Za za predlog; tožilnik
vse ves celostni zaimek; moški spol, množina, tožilnik
ki ki podredni veznik
želimo želeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
posedeti posedeti glavni glagol; dovršni, nedoločnik
na na predlog; mestnik
prostem prost splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, mestnik
ne ne členek
da da podredni veznik
bi biti pomožni glagol; pogojnik
bil biti pomožni glagol; deležnik, ednina, moški spol
zato zato splošni prislov; nedoločena stopnja
naš naš svojilni zaimek; 1. oseba, moški spol, ednina, imenovalnik, množina svojine
čas čas samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
omejen omejen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
s z predlog; orodnik
količino količina samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, orodnik
pijače pijača samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
ki ki podredni veznik
jo on osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
popijemo popiti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
na na predlog; mestnik
vrtu vrt samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
kakšnega kakšen vprašalni zaimek; srednji spol, ednina, rodilnik
lokala lokal samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
Ravno ravno členek
zato zato priredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
mi jaz osebni zaimek; 1. oseba, ednina, dajalnik, klitična naslonskost
dvorišče dvorišče samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
Metelkove Metelkov svojilni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, tožilnik
ob ob predlog; mestnik
popoldnevih popoldan samostalnik, občno ime; moški spol, množina, mestnik
dozdeva dozdevati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
kakor kakor podredni veznik
velik velik splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
vrt vrt samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
ki ki podredni veznik
sicer sicer členek
ni biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, zanikani
tvoj tvoj svojilni zaimek; 2. oseba, moški spol, ednina, imenovalnik, ednina
lastni lasten splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
zato zato priredni veznik
pa pa priredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
toliko toliko splošni prislov; nedoločena stopnja
pestrejši pester splošni pridevnik; primernik, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=da
Kajti kajti priredni veznik
na na predlog; mestnik
vrtu vrt samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
sredi sredi predlog; rodilnik
mesta mesto samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
prve prvi vrstilni števnik; besedni zapis, ženski spol, množina, imenovalnik
zgodbe zgodba samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, imenovalnik
obiskovalcev obiskovalec samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
in in priredni veznik
obiskovalk obiskovalka samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
včasih včasih splošni prislov; nedoločena stopnja
zelo zelo splošni prislov; nedoločena stopnja
neposredne neposreden splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik
in in priredni veznik
neolepšane neolepšan splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik
Morda morda členek
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
tudi tudi členek
zato zato splošni prislov; nedoločena stopnja
Metelkove Metelkov svojilni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik
drži držati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
slab slab splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
glas glas samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
češ češ členek
kdo kdo vprašalni zaimek; moški spol, ednina, imenovalnik
vse vse splošni prislov; nedoločena stopnja
naj naj členek
bi biti pomožni glagol; pogojnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
tam tam splošni prislov; nedoločena stopnja
zbiral zbirati glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, moški spol
Preprosto preprosto splošni prislov; nedoločena stopnja
marsikdo marsikdo nedoločni zaimek; moški spol, ednina, imenovalnik
A a priredni veznik
ne ne členek
glede glede splošni prislov; nedoločena stopnja
na na predlog; tožilnik
i i neuvrščeno
zbrano zbran deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, tožilnik
druščino druščina samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
ali ali priredni veznik
programsko programski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, tožilnik
zvrst zvrst samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
to ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
zame zame osebni zaimek; 1. oseba, ednina, tožilnik, navezna naslonskost
še še členek
vedno vedno splošni prislov; nedoločena stopnja
najvarnejše varen splošni pridevnik; presežnik, srednji spol, ednina, imenovalnik
mesto mesto samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
v v predlog; mestnik
državi država samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
v v predlog; mestnik
kateri kateri vprašalni zaimek; ženski spol, ednina, mestnik
živim živeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, ednina
Pa pa priredni veznik
sploh sploh členek
ne ne členek
gre iti glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, ednina
za za predlog; tožilnik
to ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, tožilnik
da da podredni veznik
bi biti pomožni glagol; pogojnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
tam tam splošni prislov; nedoločena stopnja
vsi ves celostni zaimek; moški spol, množina, imenovalnik
poznali poznati glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
med med predlog; orodnik
seboj se povratni zaimek; orodnik
mahali mahati glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
s z predlog; orodnik
toleranco toleranca samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, orodnik
do do predlog; rodilnik
vseh ves celostni zaimek; ženski spol, množina, rodilnik
drugačnih drugačen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, rodilnik
in in priredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
imeli imeti glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
radi rad splošni prislov; nedoločena stopnja
Osladnost osladnost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
odpade odpasti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
Metelkova Metelkov svojilni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
ostaja ostajati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
mesto mesto samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
v v predlog; mestnik
katerem kateri vprašalni zaimek; moški spol, ednina, mestnik
me jaz osebni zaimek; 1. oseba, ednina, rodilnik, klitična naslonskost
ne ne členek
skrbi skrbeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
ali ali priredni veznik
komu kdo vprašalni zaimek; moški spol, ednina, dajalnik
ne ne členek
bom biti pomožni glagol; prihodnjik, 1. oseba, ednina, nezanikani
všeč všeč splošni prislov; nedoločena stopnja
zaradi zaradi predlog; rodilnik
svojih svoj povratni zaimek; ženski spol, množina, rodilnik
osebnih oseben splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, rodilnik
okoliščin okoliščina samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
zapri
vir: Delo Revije
leto nastanka: 2008
vrsta besedila: Revije
naslov: Jana
avtor: neznani novinar