Ob tem, kako gladko sta se rešila oba ministra, pa skrbi nekaj drugega, namreč imenovanje predsednika računskega sodišča in evropskih sodnikov, kjer je glasovanje tajno. V tem delu procedure vsi predsednikovi predlogi padajo kot domine. Podrobnejša analiza nam pokaže, da ne gre za zlorabo instituta predsednika republike, ampak za nekaj povsem drugega. Dr. Drnovšek se je očitno znašel na samem, kjer ostaja brez moči. Kar naenkrat se je znašel v drugačnem položaju. Kot prvi človek vodilne stranke in kot predsednik vlade je imel največ moči, sedaj pa je ostal brez nje. Tu pa ne gre samo za problem nezaupanja njegovih nekdanjih partnerjev, ki mu očitno zamerijo njegovo zmernost in dobre odnose z opozicijo, ampak tudi za vprašanje, kaj si je ustvaril kot predsednik vlade. Kot kaže, se je takrat postavil le preveč visoko in moči, ki jo je imel, ni instrumentaliziral sebi v prid. Njegova nekoliko vzvišena drža in nedostopnost sta ga odtujili od domačega kapitala, in to še toliko bolj, ker se je edini zavedal, da tuji kapital ni samo nujen za razvoj, ampak pomeni tudi politično normalizacijo v Sloveniji. Tako je ostal ob vzniku t. i. nacionalnega interesa brez zaveznikov z močjo, ki bi lahko pritisnili na politične vzvode. Zato ni presenečenje, da se je takoj po uresničevanju pobude Janeza Janše o dialogu o pomembnih nacionalnih temah in viziji Slovenije dvignila skupina zaščitnikov t. i. nacionalnega interesa, zbrana okrog Milana Kučana, in včeraj tudi formalno ustanovila Forum 21. Člani foruma so vsi pomembnejši direktorji, žal pa tudi vsi slovenski monopolisti, ki jim je še kako v interesu, da bi ta položaj ohranili po vstopu v EU.