Po izboru kustosinje so umetniki razstave znana imena slovenskega avtorskega ustvarjanja Miha Maleš, Božidar Jakac, Vladimir Lamut, Marij Pregelj, Riko Debenjak, Boris Jesih, Metka Krašovec, Lojze Logar, Gorazd Šefran, Lucija Bratuš, Klavdij Tutta, Boge Dimovski, Zora Stančič, Petra Varl in Marija Starič - Jenko. Najlepše litografije Božidarja Jakca, recimo tista V gledališču, so nastale v njegovem praškem obdobju v začetku dvajsetih let, kjer jih je Jakac slikovito povezal z govorico svoje risbe, pravi o izbranih umetnikih Breda Škrjanec. Praga po prvi svetovni vojni je bila odločilna tudi za oblikovanje likovnega sveta Mihe Maleša, največja novost njegovih litografij pa je bila barva. Nekatere od litografij Vladimirja Lamuta so najbolj izrazit in oseben prispevek slovenski umetnosti s sredine 20. stoletja. Lamutu je bila litografska tehnika blizu prav zato, ker omogoča najbolj neposreden prenos risbe gledalcu. Riko Debenjak je prve povojne grafike iz serije Panjskih končnic (1951) izdelal v tehniki barvne litografije. V šestdesetih letih je tudi Marij Pregelj ustvaril nekaj umirjenih črno-belih litografij. Začetek sedemdesetih let je zaznamoval nastop nove generacije Krašovčeva, Logar, Jesih, Šefran in drugi so začeli v litografiji, preden so prešli na takrat že uveljavljen sitotisk. Med vsemi je samo Boris Jesih ostal pri litografiji, tudi atelje si je opremil z litografsko stiskalnico in kamni. V drugi polovici 70. let so nastale črno-bele litografije Lucijana Bratuša, v 80. se je te tehnike neobremenjeno lotil Klavdij Tutta. Njegove litografije kažejo sproščen odnos do motiva in tehnike, njegovo pravo nasprotje je serija črno-belih litografij Bogeja Dimovskega, v katerih se zrcali navdušenje nad misterijem tehnike. V devetdesetih letih naletimo na eksperimentalno svežino in optimizem mladih avtoric Zore Stančič, Petre Varl in Marije Starič - Jenko. Njih ne zanima naklada, ne menijo se za omejitve, proporce, tehniko litografije uporabljajo zato, ker njena neposrednost ustreza neposrednosti njihovega likovnega jezika. S svobodno in pogumno risbo ter živahnostjo motivov.