Čeprav se je število tujcev v Sloveniji med letoma 2004 in 2007 povečalo za skoraj petino, pa smo z manj kot tremi tujci na 100 prebivalcev še vedno med državami Evropske unije z najmanjšim deležem priseljencev. V EU namreč v povprečju živi skoraj 6 odstotkov tujcev, največ, več kot 40 odstotkov, pa jih je v Luksemburgu, ugotavlja publikacija Socialni razgledi, ki jo je nedavno objavil Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar).V zadnjih letih se je močno povečalo tudi število tujcev na začasnem delu v Sloveniji. Število delovnih dovoljenj se je lani povečalo kar za tretjino, tako da je imelo konec lanskega leta veljavno delovno dovoljenje že skoraj 91.000 migrantov; to je že dobra desetina vsega aktivnega prebivalstva v Sloveniji. Več kot 95 odstotkov jih prihaja z območja nekdanje Jugoslavije, dobra polovica iz Bosne in Hercegovine (BiH). Med tujimi državljani, ki delajo v Sloveniji, je več ko 80 odstotkov moških, skoraj 60 odstotkov jih je starih od 25 do 44 let. Približno polovica jih je zaposlenih v gradbeništvu, sledi gostinstvo. Izobrazbena struktura zaposlenih tujcev je zelo nizka: 43 odstotkov jih ima največ osnovno šolo, medtem ko imajo višjo ali visoko izobrazbo le trije odstotki. Sicer pa je stopnja zaposlitve migrantov za deset odstotnih točk nižja kot med državljani Slovenije, obenem pa so tudi dvakrat pogosteje zaposleni za določen čas.Slovenci imamo do priseljencev razdvojen odnos. Javnomnenjska raziskava o odnosu do imigrantov iz leta 2007 je pokazala, da po eni strani skoraj polovica Slovencev meni, da so imigranti potrebni za delo v posameznih sektorjih ekonomije in da ljudje iz drugih etničnih skupin bogatijo kulturno življenje, po drugi strani pa je skoraj 40 odstotkov Slovencev prepričanih, da priseljenci povečujejo brezposelnost in da so vzrok nestabilnosti v družbi. Štirje od petih Slovencev se tudi ne strinjajo s strditvijo, da bi prihod imigrantov rešil problem staranja prebivalstva.V tujino se seli vse več visoko izobraženih SlovencevV primerjavi s tujci, ki se priseljujejo v Slovenijo, je število državljanov Slovenije, ki se odseljujejo v tuje države, bistveno nižje. V letu 2006 se je na primer v Slovenijo priselilo več kot 18.000 tujcev, odselilo pa le 2700 slovenskih državljanov, pri čemer narašča predvsem odseljevanje v države EU, ki že presega 70-odstotni delež odselitev, medtem ko upada zlasti število odseljenih v države nekdanje Jugoslavije. Delež odselitev v neevropske države se je od leta 1995 povečal z 10 na 15 odstotkov.Starostna sestava odseljenih oseb je zelo podobna starostni sestavi imigrantov, pri čemer pa je opazen bistveno višji delež otrok. Očitno je, da se v tujino odseljujejo predvsem mlade družine z otroki, ki gredo v točno določen kraj, večinoma za stalno, običajen motiv pa je iskanje višjega življenjskega standarda. To dokazuje tudi dejstvo, da ima skoraj petina odseljenih oseb višjo izobrazbo. Anketa iz leta 2006 med raziskovalci z magisterijem in doktoratom je pokazala, da je bilo med njimi celo več kot 70 odstotkov morebitnih emigrantov. V tujino so se bolj pripravljeni seliti tudi prebivalci večjih mest in tisti, ki so nezadovoljni s sedanjo zaposlitvijo. Med najbolj zaželenimi ciljnimi državami so Nemčija, Avstrija in Velika Britanija. Po drugi strani pa so prebivalci Slovenije po podatkih predlanske raziskave »Social reality – odnos do imigrantov« v primerjavi z drugimi državljani EU nadpovprečno zadovoljni s kakovostjo življenja, možnostjo preživljanja prostega časa, šolskimi storitvami in storitvami otroškega varstva. To pa so seveda vzroki, ki pomembno vplivajo na manj selitev v tujino.Pri nas je zelo malo študentov iz tujineZa Slovenijo je značilna tudi izjemno nizka mobilnost študentov. Čeprav se je delež tujih študentov terciarnega izobraževanja od leta 2000 do lani povečal za več kot 90 odstotkov, pa smo z le 1,5 odstotka tujih študentov pri samem repu med evropskimi državami. Podobno skromen je tudi delež slovenskih študentov v tujini, ki znaša le dobra dva odstotka. In to kljub temu, da se je od leta 2000 do 2006 njihov delež povečal kar za petino.Med tujimi študenti v Sloveniji jih kar tri četrtine prihaja iz držav nekdanje Jugoslavije, največ iz Hrvaške, medtem ko iz držav EU s 6-odstotnim deležem prevladujejo študenti iz Italije. Skoraj polovica vseh slovenskih študentov v tujini študira v Nemčiji in Avstriji, sledita pa Italija in Velika Britanija. eprav se je število tujcev v Sloveniji med letoma 2004 in 2007 povečalo za skoraj petino, pa smo z manj kot tremi tujci na 100 prebivalcev še vedno med državami Evropske unije z najmanjšim deležem priseljencev. V EU namreč v povprečju živi skoraj 6 odstotkov tujcev, največ, več kot 40 odstotkov, pa jih je v Luksemburgu, ugotavlja publikacija Socialni razgledi, ki jo je nedavno objavil Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar).