Nekje v času tragičnega 11. septembra, ki bo zgodovino nebotičnikov in tudi njihovo prihodnost zaznamoval za zmeraj, je pri nas izšla zgodovina ljubljanskega nebotičnika. Vendar pa tu ne gre zgolj za suhoparno naštevanje letnic v zvezi z njegovim projektiranjem in gradnjo, temveč za pestro prepletanje ekonomskih, zgodovinskih in idejno socialnih razlogov, ki so pripeljali do njega. Bogo Zupančič, arhitekt, je med nas v tej razpravi spretno razgrnil panoramo odnosov in idej, ki so se v tridesetih pretakale po Ljubljani, arhitekte in njihovo miselnost, duhovno in strokovno naravnost, njihov vpliv pri načrtovanju mestnega jedra ter njihov odnos do denarja. Vse je potem povezal v mrežo, ki je sestavljena iz niti arhitekture na eni in denarja, oziroma ekonomije na drugi strani, in pokazal, da problem opredelitve umetnosti same, ki se stika s trgom kapitala in mora zato vedno pristajati na večje ali manjše kompromise, obstaja že od nekdaj.