da nove hazardne igre predstavljajo res nevarnost za svet mladostnikov. Ste tudi vi prepričani o tem? Na Slovenskem ni resnejših raziskav v to smer. Tudi zato ne, ker bi hazarderjem in njihovim oderuhom pokvarile praznik. Kar trdite, je žal potrjeno. V Sloveniji pa se bojimo objektivnih raziskav in problematiziranja naraščajočega igralništva. Raziskave v drugih deželah dokazujejo, da so mladostniki najbolj ranljiva populacija tudi na področju hazarda. Če bodo na prihodnji Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici s svojimi raziskavami zares kaj pripomogli k družbeno odgovornemu podjetništvu, bo postala debata o igralništvu bolj odprta, demokratična, argumentirana in manj cinična. Upam, da se raziskave ne bodo ujele v parcialne interese igralniškega lobija, o čemer že imamo slab zgled. Pa tudi, da bo nova fakulteta zmogla dovolj svobode v dobro vseh, zlasti onih, ki nimajo denarja, da bi svoja kritična stališča naredili slišna v javnosti. Kaže, da veliko mladih, predvsem študentov in dijakov v Novi Gorici, začasno dela v igralnicah preko študentskega servisa in relativno visoko zasluži, zato perspektiva mladih postane operativno delo v igralnicah. Je tako? Kar nekaj mladih talentov konča v servisiranju igralništva. Kadar se mladi privadijo na denar brez ustvarjalnega dela, ostanejo tam. Žal postanejo kmalu neuporabni še za kaj drugega. Svet igralništva postane zanje edini svet in njihov odnos do denarja edini, do katerega jih je pripeljala njihova izkušnja. Zaradi nočnih in drugih stresov kmalu izgubijo stik s svetom zunaj edinega, ki ga živijo. Polagoma se miselnost kruha in iger prenese na vse: na družino, vzgojo, delo, napor, osebne izbire itn. Ali je po vašem opaziti povečanje igralništva tudi v drugih deželah Evrope? Je feno-