Ker je tako, je povsem odveč, da bi se novinarji z gromkimi besedami lotevali zdaj zdravnikov, zdaj poslancev, zdaj sodnikov in jim solili pamet, da so za svoje delo preveč ali pa premalo plačani, četudi bi kdo to še tako rad storil. To delo mora opraviti vlada. Ona je delodajalec. In tista, ki polaga davkoplačevalcem račune, kako je njihov denar porabila. Če sodi, da ji tega še ni treba početi, saj je šele zagrabila mandat in ima še veliko časa, se najbrž moti. Na glavo si bo nakopala državljane, ki bodo jezni dvakrat: ker plačujejo pretirane stroške in ker - vsaj tisti, ki jih plačuje sama - ne bodo vedeli, pri čem so. Z odlašanjem si bo ustvarila kvečjemu veliko bolj trde pogajalce. Vsakomur med nami, ki je včeraj od Fidesa slišal, kako v našem ponosu in upu slovenskih bolnikov, v Kliničnem centru skrbijo za malice, za varovanje pred sevanjem, za počitek zaposlenih zdravnikov po napornem delu, je dalo to misliti. In je bil skoraj prepričan, da v jesenskih pogajanjih Fidesa z vlado ne bodo na krožniku le take zdravniške plače, kot so sodniške, temveč mnogo več. To pa bo še dodatno stalo, ker drugače ni rešljivo. Če ne v denarju, pa v odnosu do bolnika in z zmanjševanjem njegovih pravic.