Sodeč po tem, kar je dejal Dušan Tavčar, bi lahko govorili o dveh vrstah vlomilcev. O tistih, ki se kaj malo spoznajo na umetnine in jih zanima le denar. Za te je največja umetnost, da najdejo denar. Denar najlaže vtaknejo v žep, umetniška dela je teže odnesti iz stanovanja in jih unovčiti. Bolj kot umetnine jih zanima tehnična roba, tudi ta gre laže v promet. Obstajajo pa tudi vlomilci, specialisti za umetniška dela. V teh primerih gre marsikdaj za naročen vlom. Pred leti je bilo veliko vlomov v cerkve. V cerkvah so odtlej naredili ogromno za zavarovanje umetniških del. Občani pa bi morali še marsikaj storiti - fotografirati umetniška dela, ki jih imajo doma, in popisati vse številke na tehničnih predmetih. Dogaja se namreč, da ne morejo dokazati lastništva, če nimajo v rokah računa ali kakšne številke ukradenega predmeta. Nekateri se namreč sami odpravijo "na lov" za ukradenim blagom na bolšji trg (kjer so vselej tudi policisti in kriminalisti). Ko včasih celo odkrijejo svojo stvar, ne morejo z ničemer dokazati, da je njihova.