Denimo, da idealnega pravila ne poznamo, uspeli pa smo izračunati H(i). Lahko iz H(i) dobimo idealno pravilo ustavljanja? Seveda. H(i) pove, koliko največ je mogoče dobiti v stanju i (seveda s pravilno odločitvijo), in F(i) pove, koliko dobimo, če odnehamo. Očitno je, da bomo, ko je H(i) = F(i), imeli največji dobiček, če nehamo igrati. Nasprotno, če je F(i) manjši od H(i), bomo, če končamo in vzamemo F(i), v poprečju dobili manj, kakor bi lahko. Idealno pravilo ustavljanja, ki ga dobimo iz znanega idealnega dobička H(i), je

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Denimo deti glavni glagol; dovršni, velelnik, 1. oseba, množina
da da podredni veznik
idealnega idealen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, rodilnik
pravila pravilo samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
ne ne členek
poznamo poznati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
uspeli uspeti glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
pa pa priredni veznik
smo biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, množina, nezanikani
izračunati izračunati glavni glagol; dovršni, nedoločnik
H H samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
i i neuvrščeno
Lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
iz iz predlog; rodilnik
H H samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
i i neuvrščeno
dobimo dobiti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
idealno idealno splošni prislov; nedoločena stopnja
pravilo pravilo samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
ustavljanja ustavljanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
Seveda seveda členek
H H samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
i i neuvrščeno
pove povedati glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
koliko koliko splošni prislov; nedoločena stopnja
največ največ splošni prislov; presežnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
mogoče mogoč splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
dobiti dobiti glavni glagol; dovršni, nedoločnik
v v predlog; mestnik
stanju stanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, mestnik
i i samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
seveda seveda členek
s z predlog; orodnik
pravilno pravilen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, orodnik
odločitvijo odločitev samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, orodnik
in in priredni veznik
F F samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
i i neuvrščeno
pove povedati glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
koliko koliko splošni prislov; nedoločena stopnja
dobimo dobiti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
če če podredni veznik
odnehamo odnehati glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
Očitno očitno splošni prislov; nedoločena stopnja
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
da da podredni veznik
bomo biti pomožni glagol; prihodnjik, 1. oseba, množina, nezanikani
ko ko podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
H H samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
i i samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
F F samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
i i neuvrščeno
imeli imeti glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
največji velik splošni pridevnik; presežnik, moški spol, ednina, tožilnik, določnost=da
dobiček dobiček samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
če če podredni veznik
nehamo nehati glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
igrati igrati glavni glagol; nedovršni, nedoločnik
Nasprotno nasprotno splošni prislov; nedoločena stopnja
če če podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
F F samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
i i samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
manjši majhen splošni pridevnik; primernik, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=da
od od predlog; rodilnik
H H samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
i i neuvrščeno
bomo biti pomožni glagol; prihodnjik, 1. oseba, množina, nezanikani
če če podredni veznik
končamo končati glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
in in priredni veznik
vzamemo vzeti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
F F samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
i i neuvrščeno
v v predlog; mestnik
poprečju poprečje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, mestnik
dobili dobiti glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
manj manj splošni prislov; primernik
kakor kakor podredni veznik
bi biti pomožni glagol; pogojnik
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
Idealno idealen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
pravilo pravilo samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
ustavljanja ustavljanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
ki ki podredni veznik
ga on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
dobimo dobiti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
iz iz predlog; rodilnik
znanega znan deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, rodilnik
idealnega idealen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, rodilnik
dobička dobiček samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
H H samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
i i neuvrščeno
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
zapri
vir: drugo
leto nastanka: 1996
vrsta besedila: Revije
naslov: Monitor
avtor: neznani novinar